Home Domače novice Vpisi v srednje šole / Največ gimnazijcev, računalničarjev, frizerjev

Vpisi v srednje šole / Največ gimnazijcev, računalničarjev, frizerjev

7 min read
Komentarji so izklopljeni za Vpisi v srednje šole / Največ gimnazijcev, računalničarjev, frizerjev
0
1


Največ gimnazijcev, računalničarjev, frizerjev

Na Obrtni zbornici Slovenije pravijo, da že več let opozarjajo, da bi moralo resorno ministrstvo storiti več za promocijo obrtnih poklicev in vajeništva. FOTO: Blaž Samec/Delo

Ljubljana – Dvanajst srednjih šol v prihodnjem šolskem letu v skupaj devetnajstih programih ne bo vpisalo niti enega novinca. To so dimnikarji, metalurgi, orodjarji, pečarji, zidarji … Nekateri poklici kljub štipendijam, kadrovske lahko znašajo tudi več sto evrov na mesec, in zagotovljeni zaposlitvi ne pritegnejo devetošolcev. Medtem se je 6696 kandidatov vpisalo v programe z omejitvijo vpisa, 43 javnih srednjih šol bo tako imelo omejitev vpisa.

Na 23.378 razpisanih mest v srednjih šolah se je prijavilo 19.262 kandidatov. Največ, 42 odstotkov, je prijavljenih v programe srednjega strokovnega izobraževanja, 36 odstotkov v gimnazije, 19 odstotkov v srednje poklicno izobraževanje in trije odstotki v nižje poklicno izobraževanje. Največji presežki so v programih gimnazija in športna gimnazija, v programih frizer in računalničar, kozmetični tehnik, predšolska vzgoja, medijski tehnik, ekonomski tehnik, farmacevtski tehnik, tehnik oblikovanja in veterinarski tehnik.

Na voljo je še 4064 prostih mest, tudi na gimnazijah zunaj večjih središč. Prijavijo se lahko še na programe, kot so gastronomsko-turistični tehnik, geodetski tehnik, strojni in lesarski tehnik … V programih nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja pa v gradbeništvu, kmetijstvu, živilstvu, lesarstvu in gastronomiji.
 

Štipendije za deficitarne poklice

Z vpisi imajo težave že več let v Šolskem centru Rogaška Slatina. Zgodilo se je že, da niso imeli niti enega vpisanega v program steklarja. Tokrat se je v programa steklar in steklarski tehnik, za katera so imeli na voljo skupaj 54 prostih mest, prijavilo devet kandidatov – štirje za steklarja in pet steklarskih tehnikov. Ravnateljica Dubravka Berc Prah pravi, da se je poznalo, da je njihov najpomembnejši partner Steklarna Rogaška v času informativnih dni napovedala odpuščanja, ki pa s šolo sodelovanje nadaljuje: »Steklarna razpisuje po deset vajeniških mest vsako šolsko leto in vajencem daje kadrovske štipendije, ki znašajo okoli 250 evrov na mesec, tudi med počitnicami, ter vajeniške nagrade.«

Skupaj devet kandidatov se je prijavilo v štiri programe s področja gradbeništva in lesarstva v Šolskem centru Novo mesto: štirje pečarji, dva zidarja, en izvajalec suhomontažne gradnje in dva tesarja. Direktor Matej Forjan pravi, da gre za deficitarne poklice, ki jih v Sloveniji kronično primanjkuje, delodajalci jih takoj zaposlijo, ko dijaki končajo izobraževanje in so jih pripravljeni tudi štipendirati. »V soglasju z ministrstvom za izobraževanje te programe izvajamo tako, da jih združujemo v en oddelek in organizacijsko prilagodimo pouk. Po desetih letih bomo spet izvajali program tesar, kar si štejemo kot veliko pridobitev za šolo in sam poklic, saj je to tradicionalen in iskan poklic na Dolenjskem in v Sloveniji,« je še dejal Forjan. Tudi država spodbuja vpise na te programe s štipendijami za deficitarne poklice.

Iz Obrtne zbornice Slovenije so odgovorili, da že več let opozarjajo, da bi moralo resorno ministrstvo storiti več za promocijo obrtnih poklicev in vajeništva. Promocije izvajajo tudi v OZS, in sicer na sejmu v Celju in v projektu Obrtna pot, je pojasnil predsednik OZS Branko Meh: »Naši obrtniki in podjetniki sodelujejo v projektu kot ambasadorji obrtnih poklicev. Otrokom in njihovim staršem je treba sporočiti, da so obrtni poklici lepi, ustvarjalni in tudi dobičkonosni. To lahko povem iz lastnih izkušenj.«
Podobno meni tudi Forjan, ki pravi, da je treba mladim približati tovrstne poklice in prekiniti mit, da so, denimo, gradbeni poklici fizično težki in slabo plačani, »saj ima dober in motiviran dijak veliko spodbud z vseh strani«. Prihodnost je tudi v steklarstvu, je prepričana Dubravka Berc Prah. »Potrebe po izobraženih steklarjih so velike po vsej Evropi. Delo s steklom je lepo, a zahtevno. Na vrhunski ravni z njim lahko dela le ustvarjalen in vešč mojster ali mojstrica.«

Vir

Prikaži več podobnih člankov
Load More By admin
Load More In Domače novice
Comments are closed.

Check Also

Lansko poslovanje podjetij in gospodarskih družb

Epidemija covida-19 je zamaknila oddajo letnih poročil podjetij, družb in zadrug. Navadno …