Home Domače novice Konzumenti kulture bi se “takoj in brez zadržkov” vrnili na kulturna prizorišča

Konzumenti kulture bi se “takoj in brez zadržkov” vrnili na kulturna prizorišča

8 min read
Komentarji so izklopljeni za Konzumenti kulture bi se “takoj in brez zadržkov” vrnili na kulturna prizorišča
0
2


Producenti kulturnih dogodkov so bili med prvimi, ki so jih prizadele marca razglašene izredne razmere zaradi pojava novega koronavirusa. Z zaprtjem prizorišč dogodkov v živo ni bilo mogoče izvajati in obiskovati, tudi v tem trenutku pa je organizacija kulturnih dogodkov negotova in prepuščena spreminjanju pravil o javnem zbiranju iz tedna v teden,” so zapisali iniciatorji raziskave o vplivu koronavirusa na obiskovanje kulturnih dogodkov. Raziskava je nastala na pobudo Kina Šiška in Gledališča Glej.

Organizatorji so želeli prepoznati ključne vidike za obiskovanje kulturnih dogodkov po delni sprostitvi ukrepov za preprečevanje širitve virusa. Zanimalo jih je, katere ukrepe so obiskovalci pripravljeni upoštevati ob obiskovanju dogodkov oziroma za katere želijo, da jih zagotovijo organizatorji, ter kakšen odnos imajo do alternativnih (spletnih) oblik izvajanja kulturnih aktivnosti. Analiza temelji na odgovorih 2207 respondentov. Zaključki raziskave so, kot pravijo v Kinu Šiška, “spodbudni”.

Tri četrtine anketiranih je pogrešalo kulturne dogodke

Kar 76,13 % vprašanih je pogrešalo oziroma zelo pogrešalo obiskovanje kulturnih dogodkov v času zaprtja kulturnih prizorišč. Samo 6,54 % vprašanih ni pogrešalo obiskovanja kulturnih dogodkov.

V času epidemije je na spletu vsebine domačih kulturnih organizacij občasno, pogosto oziroma zelo pogosto spremljalo 63,7 % anketiranih. Spletne vsebine tujih kulturnih producentov je občasno, pogosto oziroma zelo pogosto spremljalo 43,42 %. Okrog 14 % vprašanih si je občasno, pogosto ali zelo pogosto ogledalo plačljive kulturne vsebine na spletu. Kar 60,11 % vprašanih je v času epidemije povečalo spremljanje kulturnih vsebin na spletu v primerjavi z obdobjem pred epidemijo. Le 8,18 % vprašanih ne spremlja kulturnih vsebin na spletu.

Splet je nujen, vendar je samo nadomestek

Seveda pa visok delež spremljanih vsebin na spletu ne pomeni, da lahko takšna oblika nadomesti živo umetnost. Kar 87,95 % vprašanih se strinja s trditvijo, da kulturne vsebine na spletu ne morejo nadomestiti dogodkov v živo. Kulturne dogodke bi raje na spletu kot v živo spremljal zanemarljiv delež vprašanih: le 1,97 % koncerte, 2,61 % festivale, 2,42 % razstave, 2,64 % predstave/uprizoritve. Če bi bila prizorišča med epidemijo odprta in bi se dogodkov lahko udeležili v živo, bi to izkoristila večina: 97,17 % anketiranih bi se v živo udeležilo koncertov (v to so všteti vsi, ki bi dogodke raje spremljali v živo oziroma bi jih na spletu le, če v živo ne bi bilo mogoče, ali pa bi jih v živo in na spletu), 96,08 % festivale, 95,74 % razstave, 95,17 % predstave/uprizoritve, 87,6 % performanse … Le pri okroglih mizah/pogovorih z ustvarjalci je večji delež takih, ki bi si posnetke pogovorov raje ogledali na spletu (med 13 in 17,65 %).

Na vprašanje, v kolikšni meri je anketirance strah, da se okužijo s covidom-19, je 61,98 % anketirancev odgovorilo, da jih sploh ni strah oziroma da jih ni. Pri vprašanju, kdaj so se pripravljeni vrniti na kulturna prizorišča, je pri vseh kategorijah prevladoval odgovor, da takoj in brez zadržkov (od največ, 88,60 %, pri gledališču/performativnih umetnostih na prostem do najmanj, 63,74 %, anketirancev pri kategoriji delavnic). Obstajajo torej statistično pomembne povezave med stopnjo strahu in obiskovanjem dogodkov glede na prostorsko izbiro izvajanja dogodka.

Povprečen anketiranec je visoko izobražena anketiranka

Pomemben, zelo pomemben pravzaprav pa je ob tem profil ljudi, ki so odgovarjali na vprašalnik. Povprečen anketiranec je anketiranka – je ženska, stara je 39 let, ima končano fakulteto, je redno zaposlena, prihaja iz Ljubljane oziroma njen okolice ter največ kulturnih dogodkov obiskuje v osrednjeslovenski regiji.

Z anketo pa so želeli kulturni producenti dognati tudi, kako kaže plačljivim spletnim vsebinam. Ugotovili so, je “za ogled spletnega prenosa kulturnih vsebin pripravljenih plačati 33,15 % anketiranih, 29,63 % jih ni pripravljeno plačati, neodločenih pa je 37,22 %. Obstaja potencial prepoznavanja ključnih elementov, ki bi skupino neodločenih v času zaprtja kulturnih prizorišč pretvorilo v skupino, ki je za prenos spletnih kulturnih dogodkov pripravljena plačati. V deležu 77,83 % so vprašani sicer pripravljeni plačati več za dogodke v živo kot njihove spletne prenose, kar pomeni, da tudi z ekonomskega vidika žive umetnosti ne gre nadomestiti z dostopom na spletu.” (pv)



Vir

Prikaži več podobnih člankov
Load More By admin
Load More In Domače novice
Comments are closed.

Check Also

Tunizijec odkril starodavno skrivnost

Tunizijec Mohamed Ghassen Nouira je odkril dele lokalne skrivnosti, povezane s starodavnim…