Home Domače novice Vreme in kmetijstvo / V sadjarstvu so mreže zaradi toče že obvezneZavarovanje pomaga, še bolj mreže, manjka pa še namakanje, predvsem za oroševanje proti pozebi.

Vreme in kmetijstvo / V sadjarstvu so mreže zaradi toče že obvezneZavarovanje pomaga, še bolj mreže, manjka pa še namakanje, predvsem za oroševanje proti pozebi.

6 min read
Komentarji so izklopljeni za Vreme in kmetijstvo / V sadjarstvu so mreže zaradi toče že obvezneZavarovanje pomaga, še bolj mreže, manjka pa še namakanje, predvsem za oroševanje proti pozebi.
0
2


V sadjarstvu so mreže zaradi toče že obvezne

Toče bo po vseh napovedih več in povzročala bo večjo škodo.
FOTO: Igor Modic/Delo

Ljubljana – Na agenciji za okolje (Arso) pravijo, da se toča nad posameznimi kraji pojavi povprečno enkrat do dvakrat na leto. Opozarjajo, da se verjetnost za točo povečuje s podnebnimi spremembami in segrevanjem, kar pomeni tudi intenzivnejše nevihte in tudi večja zrna toče.

»Analiza, narejena na podlagi radarske odbojnosti za celotno Slovenijo, kaže, da je toča nekoliko pogostejša v severovzhodni in jugozahodni Sloveniji. Posamezna leta se med seboj lahko zelo razlikujejo. Opazovanja za Maribor za zadnjih 60 let kažejo, da se je toča tam povprečno pojavila 1,5-krat na leto, v posameznih letih pa do šestkrat,« pravijo na Arso.

Preberite še: Kmetje skrbno beležijo, evropske evidence pa neuporabne

Statističnih značilnih trendov tako ni, podatkov o toči ne zbira niti statistični urad niti Kmetijski inštitut. Debelina toče pa je povezana z intenzivnostjo nevihtnih procesov. »Močnejši ko je vzgornik v nevihtnem oblaku, dlje časa bo zrno toče vztrajalo v njem, večkrat bo potovalo po nevihtnem oblaku gor in dol, preden bo s svojo težo premagalo vzgornik,« pravijo na Arsu.
Za evropsko spodbudo v sadjarstvu so mreže nujne. Evrosad ima z mrežami zavarovanih dve tretjini sadovnjakov. »To se je pokazalo za zelo dobro odločitev,« pravi Boštjan Kozole, direktor Evrosada, in dodaja, da je za sadovnjak lahko usodnih že nekaj minut toče. Ne ve sicer, kako bi se mreže obnesle pri tako velikih zrnih toče, kot so v sredo zvečer padala v Domžalah, a pri navadni toči je škoda v sadovnjaku minimalna. »Mreže imajo kakšno slabost, vendar so koristi precej večje: sadovnjak varujejo pred točo, sončnimi ožigi in ptiči,« pravi Kozole.


image


80 odstotkov nižje so lahko zavarovalne premije zaradi mrež nad sadovnjaki. FOTO:Igor Mali/Delo

Postavitev mrež stane od 15.000 do 20.000 evrov za hektar, vendar je to dolgoročna naložba. Večja težava je namakanje in oroševanje proti pozebi. Letos so ga zagnali osemkrat in škode v sadovnjakih zaradi pozebe ne bo. Kozole je opozoril še, da je zavarovanje za točo združeno z zavarovanjem za pozebo, ne gre zavarovati le ene škode.

»Preventivna zaščita je najboljši regulator tveganj za škodo, ki lahko nastane na kmetijskih površinah, zato vpliva tudi na zniževanje zavarovalne premije. V praksi se to najbolj kaže v primeru protitočnih mrež v sadjarstvu, kjer je zavarovalna premija za nevarnost toče za sadje pod mrežo v primerjavi s sadjem na prostem nižja tudi do 80 odstotkov, pri oroševalnih sistemih pa do 50 odstotkov,« pravijo v Zavarovalnici Triglav.

Opažajo sicer, da je zavarovanost v kmetijstvu v Sloveniji močno odvisna od preteklega škodnega dogajanja, deleža sofinanciranja države, izbire višine zavarovalnega jamstva in premijskih stopenj. »Vsekakor menimo, da višina soudeležbe države deluje pozitivno, kar dokazuje tudi povečanje števila zavarovanih hektarov v zadnjih letih, ko je država spet povečala delež sofinanciranja na 50 odstotkov,« dodajajo.

Vlogo pri stopnji zavarovanosti pa ima tudi rast škodnega dogajanja, ki smo mu priča v zadnjem desetletju. »Razmerje med zbranimi premijami in škodami v Zavarovalnici Triglav je v obdobju med letoma 2008 in 2019 znašalo 1 proti 1,3, v korist škod. To je bila posledica predvsem nadpovprečno visokih škod zaradi toče na trajnih nasadih in poljščinah (v letih 2008 in 2009) ter posledica visokih škod po spomladanski pozebi (predvsem na sadju v letih 2016 in 2017),« še pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav.

Vir

Prikaži več podobnih člankov
Load More By admin
Load More In Domače novice
Comments are closed.

Check Also

Še danes ni nikomur jasno, kaj se je zgodilo tistega nenavadnega dne

Mineva 66 let od skrivnostnega izginotja potnika iz namišljene države Taured, ki je sproži…