Home Gospodarstvo Javnofinančni primanjkljaj v drugem četrtletju pri 16,1 odstotka BDP

Javnofinančni primanjkljaj v drugem četrtletju pri 16,1 odstotka BDP

10 min read
Komentarji so izklopljeni za Javnofinančni primanjkljaj v drugem četrtletju pri 16,1 odstotka BDP
0
1


Slovenija je imela v drugem četrtletju letos 1,741 milijarde evrov oz. 16,1 odstotka BDP javnofinančnega primanjkljaja. Ta je posledica predvsem ustavitve gospodarske aktivnosti zaradi epidemije covida-19 in ukrepov države za omilitev posledic epidemije. Javni dolg je porasel na 78,2 odstotka BDP, je danes objavil državni statistični urad.

“Po eni strani je na visok primanjkljaj vplivala izrazito visoka, 26,2-odstotna rast izdatkov, po drugi strani pa so občutno upadli skupni prihodki države, za 8,6 odstotka,” so zapisali na statističnem uradu. Javnofinančni primanjkljaj je bil, odkar statistični urad spremlja podatke po metodologiji ESA, višji le še v zadnjem četrtletju 2013, ko je znašal 3,593 milijarde evrov oz. 38,6 odstotka bruto domačega proizvoda, navaja STA.

Drugo letošnje četrtletje, še posebej april in maj, so zaznamovali strogi omejitveni ukrepi, ki so negativno vplivali na gospodarstvo. Skupni prihodki države so v četrtletju znašali 4,844 milijarde evrov, kar je bilo za 457 milijonov evrov ali 8,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.

Glavni razlog za to so bili nižji davčni prilivi, ki so bili za 289 milijonov evrov ali 11,1 odstotka nižji kot v lanskem drugem četrtletju. Prilivi iz davkov na proizvodnjo in uvoz so bili nižji za 244 milijonov evrov ali 15 odstotkov, tekoči davki na dohodke in premoženje pa za 44 milijonov evrov ali 4,6 odstotka, piše STA.

Septembra na letni ravni 0,3-odstotna, na mesečni 0,4-odstotna deflacija

Cene življenjskih potrebščin so bile septembra na letni ravni nižje za 0,3 odstotka, na mesečni ravni pa za 0,4 odstotka. Na letni ravni sta se bencin in gorivo pocenila za petino, medtem ko se je hrana podražila za dobre štiri odstotke, je danes sporočil statistični urad. Septembrska letna deflacija je v velikem nasprotju s podatkom iz septembra lani, ko je imela Slovenija 1,7-odstotno inflacijo. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 0,5-odstotna, potem ko je bila v enakem obdobju prejšnjega leta prav tako 1,7-odstotna. (STA)

Rast prihodkov iz naslova socialnih prispevkov je bila v drugem četrtletju nekoliko manjša kot v enakem obdobju lani, kar kaže, da se je trend rasti, ki je trajal od drugega četrtletja 2017, ustavil, navaja statistični urad.

Izdatki države v drugem četrtletju so znašali 6,585 milijarde evrov, kar je 1,369 milijarde evrov ali 26,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. “Tako visoko rast izdatkov je država nazadnje izkazovala v zadnjem četrtletju 2013, pretežno zaradi dokapitalizacije bank,” so zapisali statistiki. Na rast izdatkov so najizraziteje vplivali neposredni učinki, ki so izhajali iz enkratnih protikriznih ukrepov, predvsem učinki ukrepov iz t. i. prvega protikoronskega svežnja, ki so prenehali veljati s koncem maja, poroča STA.

Izdatki so v glavnem naraščali zaradi subvencij na proizvodnjo. Te so bile v primerjavi z drugim četrtletjem 2019 višje za 839 milijonov evrov. “Tako izrazito zvišanje je bilo povezano z izdatki, ki so izhajali iz ukrepov za ohranjanje delovnih mest; to so bili na primer nadomestilo za čakanje na delo, temeljni dohodek samozaposlenim in drugim upravičenim skupinam, oprostitev plačila prispevkov za socialno zavarovanje,” pravi urad.

Izdatki za socialne prejemke so bili v primerjavi z drugim četrtletjem lani višji za 309 milijonov evrov oz. 14,9 odstotka, sredstva za zaposlene pa za 112 milijonov evrov oz. osem odstotkov. Bruto investicije v osnovna sredstva so porasle za 124 milijonov evrov oz. 27,9 odstotka. Izdatki za obresti so se zaradi nadaljevanja ugodnega gibanja obrestnih mer na finančnih trgih še naprej zniževali in bili v tem četrtletju za 5,1 odstotka nižji kot v enakem obdobju leta 2019, še piše STA.

Javni dolg je konec drugega četrtletja letos znašal 36,803 milijarde evrov ali 78,2 odstotka BDP. V primerjavi s stanjem ob koncu prvega četrtletja se je povečal za 3,417 milijarde evrov ali za 10,2 odstotka. Povečal se je predvsem dolg iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev, razen delnic, brez izvedenih finančnih instrumentov.

Dolg države na centralni ravni je na koncu drugega četrtletja znašal 36,172 milijarde evrov ali 76,9 odstotka BDP, na lokalni ravni pa 849 milijonov evrov ali 1,8 odstotka BDP. Narasel je dolg skladov socialne varnosti in je na koncu drugega četrtletja znašal 45 milijonov evrov, še piše STA. 



Vir

  • Državni proračun z 2,2 milijarde evrov primanjkljaja

    Državni proračun je v prvih sedmih mesecih letos izkazal primanjkljaj v višini 2,2, milija…
Prikaži več podobnih člankov
Load More By admin
Load More In Gospodarstvo
Comments are closed.

Check Also

Sužnje lakirajo nohte | Dnevnik

Fotografija je simbolična (Foto: AP) Nizozemska policija je vodila obsežno akci…