Home Domače novice Večer – Kmetica mora znati gospodariti

Večer – Kmetica mora znati gospodariti

9 min read
0
0
2


Ministrica Aleksandra Pivec ustanovila svet za ženske na podeželju, ki se bo ukvarjal z izboljšanjem položaja žensk, ki delajo in živijo na kmetijah.

Položaj žensk na kmetijah je v Sloveniji boljši kot pred mnogimi leti, ni pa takšen, da bi lahko bili zadovoljni, saj poklic kmetice še vedno ni cenjen.

“Kmetica poleg gospodinjskih opravil opravlja še kmečka opravila in vodi kmečko gospodarstvo,” pravi Irena Ule iz Izlak, predsednica Zveze kmetic Slovenije. Opaža, da nekateri poklic kmetice poenostavljeno vidijo le kot poklic gospodinje. Vendar se tudi ženske same, ki gospodarijo na kmetijah, zavedajo, da morajo za izboljšanje položaja več narediti same in se tudi bolj ceniti.

Njena hči Anita, ki je visoko izobražena, z magisterijem na biotehniški fakulteti, na tržnici prodaja izdelke z domače kmetije, na kateri se ukvarjajo s pridelavo mleka, in je na svoj poklic in delo ponosna. Izdelki namreč imajo svojo ceno, vrednost in to omogoča preživetje.

Medtem pa nekatere ženske s kmetij tega še vedno ne razumejo in se celo čudijo, zakaj prodajajo izdelke na tržnici. Več bi morali po Uletovi narediti tudi za to, da bodo potrošniki bolje poznali delo na kmetiji in kvalitetne izdelke s kmetij, kajti česar človek ne pozna, ne more ceniti.

Uletova, ki je na včerajšnji ustanovni seji bila imenovana za podpredsednico sveta za ženske na podeželju, to je posvetovalnega organa ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec, še opozarja, da je v Sloveniji še vedno premalo lastnic kmetij. Dogaja se, da kmetijo dobijo fantje, ki pridejo na kmetijo, in ne hčere, ki so odrasle na kmetiji, kar ni logično.

“Položaj žensk na podeželju ni dober,” se je strinjala tudi ministrica Pivčeva in menila, da je čas, da se s tem začne ukvarjati širša družba. Predsednica sveta, to je postala Vlasta Nussdorfer, nekdanja varuhinja človekovih pravic, je dejala, da bo prva naloga pregled zakonodaje, ki ureja socialne pravice. Med 14 člani sveta je tudi državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič. Na ministrstvu za delo so se tako zavezali, da bodo pripravili pregled zakonodaje o socialnih pravicah in ga najprej predstavili tako poljudno, da jih bo lahko vsak razumel. Na podeželju je veliko deklet, ki bi tam rade ostale, zato mora država poskrbeti za pogoje, da se jim bo to tudi izplačalo, je bilo slišati na svetu, ki se bo sestajal enkrat na mesec.

“Pravice žensk na podeželju so bile predolgo zapostavljena tema. Gre za ranljivo skupino, ki nosi veliko breme dela na kmetijah, hkrati pa so nemalokrat pozabljene, odrinjene, odmaknjene. Vesela sem, da je ministrica k sodelovanju povabila izredno kompetentne ljudi, predstavnice podeželja, stroke in države, pa tudi mlade, na katerih sloni prihodnost razvoja podeželja,” je po ustanovni seji še dejala Nussdorferjeva.

Ženske na slovenskih kmetijah, denimo, velikokrat nimajo sklenjenega ustreznega zavarovanja, kar jih – zlasti v starosti – pahne v večje tveganje za revščino in socialno izključenost, je pokazala raziskava o položaju kmečkih žensk, ki so jo lani naredili na ministrstvu za delo skupaj z Zvezo kmetic Slovenije. Raziskava, v kateri je sodelovalo 445 kmečkih in podeželskih žensk, je še pokazala, da je delitev dela na slovenskem podeželju precej tradicionalna. Ženske večinoma skrbijo za otroke, gospodinjstvo in vrt, moški pa opravljajo strojna dela na polju. Na velikih kmetijah (nad 20 hektarov) pa so te meje marsikje že bolj zabrisane. Na podeželju je prisotno tudi nasilje nad ženskami, najpogostejši storilec je partner.

20 odstotkov kmetij v Sloveniji upravljajo ženske, četudi jih je med prebivalstvom na kmetijah polovica.

52 let je povprečna starost kmečke ženske v Sloveniji, ki po navedbah urada za statistiko opravi 44 ur dela tedensko, ima pa osnovnošolsko izobrazbo.

15 odstotkov manj kot moški v povprečju zaslužijo ženske, ki so zaposlene na področju kmetijstva.

Zveza kmetic Slovenije je aprila lani skupaj z ministrstvoma za delo in za kmetijstvo organizirala mednarodno konferenco o položaju kmečkih in podeželskih žensk v Sloveniji in nekaterih drugih državah. Marinka Mader-Tschertou iz avstrijske Kmečke izobraževalne skupnosti je izpostavila ugotovitve v Avstriji, kako zelo pomembno je izobraževanje kmetic. Tretjino avstrijskih kmetij danes vodijo dobro izobražene ženske. Ule sicer ugotavlja, da položaj kmetic v Avstriji ni bistveno boljši kot v Sloveniji, veliko slabše pa se godi kmeticam v drugih državah z območja nekdanje Jugoslavije.



Vir

Prikaži več podobnih člankov
Load More By admin
Load More In Domače novice

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Check Also

»Na Bologno in Frankfurt nismo pripravljeni«

Predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Dušan Merc je na ministra za kulturo Zorana…