Home Domače novice Gimnazijec težje do poklica babice ali fizioterapevta kot zdravnika

Gimnazijec težje do poklica babice ali fizioterapevta kot zdravnika

8 min read
0
0
1


Fizioterapija

Za študij fizioterapije, babištva in radiologije je potrebno zbrati več točk kot za študij medicine.

Dijaki, ki se želijo v študijskem letu 2019/20 vpisati na dodiplomske in enovite magistrske študijske programe, imajo za prijavo čas do 18. marca 2019. Na voljo bo 18.632 mest za redni in izredni študij, za študente višjih šol pa 11.719, kar je nekoliko manj kot lani.

Vsak kandidat lahko odda eno prijavo za vpis, kjer lahko izbere največ tri študijske programe, na katere se želi vpisati ter zanje izpolnjuje oziroma bo do rokov izpolnjeval pogoje za vpis. Pri tem je pomemben vrstni red izbranih študijskih programov, saj bo uvrščen v prvega, za katerega bo izpolnjeval pogoje.

Točke ob omejitvi vpisa na posamezne programe lahko izračunate na tej povezavi.

Najvišji vpisni prag v lanskem študijskem letu je bilo treba doseči za študij babištva (96,4 točke) na Zdravstveni fakulteti ter filmske in televizijske režije (96,38 točk) na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kjer je tudi sicer ob vsakoletnem majhnem številu razpisanih študijskih mest veliko zanimanje. 

Za babištvo 96,4, za fizioterapijo 94 točke

Gimnazijec se bo lažje prebil na študij medicine kot programe fizioterapije, babištva ali radiologije na Zdravstveni fakulteti. Zanje v zadnjih letih vlada veliko zanimanje, za vpis pa je potrebno zbrati več točk kot za program medicine na Medicinski fakulteti. Omejitev vpisa na študij babištva je bil v lanskem letu pri 96,4 točkah, za fizioterapijo pri 94 in za radiologijo pri 92,68 točkah. 

Na Zdravstveni fakulteti pojasnjujejo, da je za študij fizioterapije, babištva in radiološke tehnologije veliko zanimanja, saj gre za zelo perspektivne poklice. “Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani je hkrati tudi edina fakulteta v Sloveniji, ki izvaja študijska programa Babištvo in Radiološka tehnologija, na področju Fizioterapije pa imamo najdaljšo, že 65-letno tradicijo izobraževanja v Sloveniji,” pojasnjuje Saša Vilfan z Zdravstvene fakultete. 

Babica | Avtor: Profimedia


Profimedia

Dodaja, da so glede na občutno višji interes za študij glede na razpoložljiva mesta na programe sprejeti le kandidati z najvišjim številom doseženih točk. V letu 2018 se je denimo na 20 vpisnih mest za študijski program babištva prijavilo 56 kandidatov, na študijski program fizioterapije na 60 mest 132  in na študijski program radiološke tehnologije na 40 mest 79 kandidatov. 

Na medicino le s splošno maturo

Prav tako visok, a vendarle nekoliko nižji vstopni prag je bilo potrebno doseči za študij medicine, kjer so morali letošnji študenti na lanskem vpisu zbrati 91,2 točke, pri čemer se je mogoče na medicino vpisati le s splošno maturo, za programe fizioterapije, babištva ali radiologije pa zadostuje poklicna matura. Dijaki srednjih zdravstvenih šol bodo tako za vstop na slednje v prednosti pred gimnazijci, saj je splošna matura zahtevnejša od poklicne. Poleg mature se pri vpisu na navedene študijske programe upošteva še uspeh v 4. in 5. letniku ter uspeh pri enem od naravoslovnih predmetov (biologija, kemija ali fizka) v zadnjem letniku. 

 

Zelo visoko število točk je bilo za vpis v letošnje študijsko leto potrebno zbrati za program logopedija in surdopedagogika na Pedagoški fakulteti, kjer so med 65 prijavljenimi izbrali 20 kandidatov. Tradicionalno veliko zanimanje je za študij psihologije na Filozofski fakulteti, za katero so morali letošnj študentje nabrati 94 točk. Za preostale programe na isti fakulteti je zanimanja manj, za nekatere, denimo samostojni študij filozofije, geografije ali zgodovine v zadnjem študijskem letu ni bilo omejitve.

Vpisni kriteriji

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki ga vodi Jernej Pikalo, v zvezi z omejitvijo vpisa poudarjajo, da se v skladu z zakonom o visokem šolstvu pri izbiri kandidatov upošteva splošni uspeh, dosežen pri maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu, ter splošni učni uspeh, dosežen v tretjem in četrtem letniku srednje šole, lahko pa tudi uspeh pri posameznih, s študijskim programom določenih predmetih mature, poklicni maturi oziroma zaključnega izpita ter pri posameznih predmetih iz tretjega in četrtega letnika srednje šole.

Filozofska fakulteta | Avtor: Saša Despot


Saša Despot

“Študijske programe akreditirajo visokošolski zavodi, t. j. univerze oziroma samostojni visokošolski zavodi, ki se ob pripravi študijskega programa odločijo tudi glede pogojev za vpis, ki jih bo moral izpolnjevati kandidat, da se bo lahko vpisal na študijski program,” poudarja Nataša Gerkeš z MIZS. “Presoja o tem, kateri kandidati se lahko vpišejo v določen visokošolski študijski program, je v avtonomiji visokošolskega zavoda.”

dezurni@zurnal24.si



Vir

Prikaži več podobnih člankov
Load More By admin
Load More In Domače novice

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Check Also

Študenti arhitekture: Plečnikov stadion ne potrebuje “izboljšav”, temveč premislek

Študenti ljubljanske Fakultete za arhitekturo so napisali javno pismo, v katerem nasprotuj…