Home Gospodarstvo Vladno kadrovanje: ni pomembno, ali je bil Janšev, zdaj je naš

Vladno kadrovanje: ni pomembno, ali je bil Janšev, zdaj je naš

16 min read
Komentarji so izklopljeni za Vladno kadrovanje: ni pomembno, ali je bil Janšev, zdaj je naš
0
1

Medtem ko se Listo Marjana Šarca (LMŠ) v politiki velikokrat povezuje s fenomenom novih obrazov, je pri kadrovanju na posamezne položaje v javni upravi in državnem gospodarstvu drugače. V imenu največje vladne stranke je namreč na položaje v zadnjih mesecih prišlo več posameznikov, ki na nekaterih prejšnjih funkcijah niso pustili bleščečih rezultatov. Pri tem gre v nekaterih primerih za “stare obraze”, ki so pomembnejše položaje prvič zasedli v času prve vlade Janeza Janše.

Najnovejši tak primer bo zelo verjetno imenovanje Mirka Marinčiča za člana poslovodstva Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ene od dveh največjih domačih elektroenergetskih skupin. Nadzorni svet HSE naj bi ga na položaj imenoval konec meseca.

Po naših informacijah ni pričakovati, da bo koalicija nasprotovala njegovemu imenovanju. Marinčič namreč spada v kvoto LMŠ, najbolj naklonjen mu je Tomaž Besek, eden ključnih ljudi stranke pri kadrovanju v državnem gospodarstvu, ki spada v najožji krog predsednika vlade Marjana Šarca. Tega Besek, sicer tudi član nadzornega sveta HSE, včeraj ni hotel komentirati.




Tudi prvi mož HSE Stojan Nikolić je na položaj prišel z blagoslovom LMŠ in preostalih strank koalicije.


Tudi prvi mož HSE Stojan Nikolić je na položaj prišel z blagoslovom LMŠ in preostalih strank koalicije.
Foto: STA


Že pred časom je LMŠ Marinčiča ponujala kot kandidata za člana nadzornega sveta Gen Energije, ki ima v lasti slovensko polovico jedrske elektrarne v Krškem. Z njegovim imenovanjem bi bili vsi položaji v HSE popolnjeni. Tudi prvi mož HSE Stojan Nikolić je na položaj prišel z blagoslovom LMŠ in preostalih strank koalicije, a naj bi se štel v kvoto SD, iz katere prihaja prvi nadzornik HSE Boštjan Markoli. Tretji član, Viktor Vračar, je izbira SMC.

Marinčič je nekdanji kader trdega jedra SDS, natančneje njene dolenjske struje. Vrata v državno gospodarstvo mu je leta 2005 odprla prva Janševa vlada. Najprej ga je imenovala za predsednika nadzornega sveta Elektra Slovenije (Eles). Ko je ta na položaj direktorja Elesa imenoval Vitoslava Türka, je Marinčič prevzel njegovo dotedanjo funkcijo in postal predsednik uprave Elektra Ljubljana, največjega slovenskega elektrodistribucijskega podjetja.




Stojan Nikolić




Posel danes




V četrto gre rado: HSE bo vodil Stojan Nikolić





komentarji:

12







Pregrel podjetje in usklajeno dvignil cene

A ključna težava pri Marinčičevem prihodu v HSE ni njegova nekdanja politična izkaznica, ampak njegovo nekdanje delo. Podjetje, ki se je takrat ob gradnji elektroenergetskega omrežja ukvarjalo še s prodajo električne energije, je namreč v dobrih štirih letih spravil na rob insolventnosti, kar je takrat potrdil tudi tedanji in zdajšnji predsednik nadzornega sveta Andrej Šušteršič.

  1. Na vrhuncu gospodarske rasti se je namreč Marinčič lotil številnih investicij v omrežje. Vanj je Elektro Ljubljana letno vložil več kot 40 milijonov evrov. Obsežna vlaganja je v veliki meri financiral z zadolževanjem, in to v švicarskih frankih.
  2. S prihodom finančne krize so se močno zvišali stroški financiranja, po družbi pa je udarilo tudi zaradi tveganega zadolževanja v švicarskih frankih. Škarje tveganega poslovanja so se dodatne odprle zaradi krize in nezmožnosti poravnavanja obveznosti za dobavljeno elektriko številnih podjetij z območja Elektra Ljubljana. V Marinčičevem obdobju, torej od leta 2005 do leta 2010, so se skupne finančne obveznosti Elektra Ljubljana povečale z 38,6 na 123,8 milijona evrov, ob le nekajodstotni rasti prihodkov od prodaje. Takratni skrbni pregled je potrdil, da je družbi zmanjkalo denarja za financiranje poslovanja in investiranja.



  3. Elektro Ljubljana


    Foto: STA


    Šlo je pravzaprav za model poslovanja, značilen za državna podjetja v času prve Janševe vlade, torej za pregrevanje domačega gospodarstva s cenovno pogosto vprašljivimi investicijami, financiranimi izključno s posojili. Že leta 2010, takoj po Marinčičevem odhodu, je Elektru Ljubljana za financiranje investicij ostalo le 600 tisoč evrov, le odstotek od zneska, ki ga je porabil leta 2009 (52 milijonov evrov).
  4. Marinčič je eden od petih nekdanjih direktorjev elektrodistributerjev, ki jih je Agencija za varstvo konkurence oglobila zaradi usklajenega dviga cen elektrike januarja 2008. Odločitev je pozneje potrdilo sodišče. Elektro Ljubljana je moral plačati 125 tisoč evrov kazni, Marinčič pa 4.100 evrov. Prav zaradi tega država, večinska lastnica Elektra Ljubljana, Marinčiču za poslovno leto 2009 na skupščini delničarjev ni izglasovala razrešnice.




TEŠ, TEŠ 6, avgust 2011




Posel danes




Razkrivamo: to je končna cena projekta Teš 6





komentarji:

11



delitve:
83







Od SDS do Zorana Jankovića

Po odhodu iz Elektra Ljubljana se je Marinčič zaposlil v podjetju Energetika Ljubljana, ki je v lasti Mestne občine Ljubljana. Že pred tem naj bi zamenjal politične barve, saj je že v času vodenja Elektra Ljubljana pridobil veliko naklonjenost ljubljanskega župana Zorana Jankovića. V Energetiki Ljubljana je vodil področje storitev za uporabnike, v zadnjem času pa projektno sodeluje tudi z družbo Resalta, prej znano pod imenom GGE.




Ko je leta 2005 vodenje Elesa prevzel Vitoslav Türk (na fotografiji), je njegovo dotedanjo funkcijo prevzel Marinčič.


Ko je leta 2005 vodenje Elesa prevzel Vitoslav Türk (na fotografiji), je njegovo dotedanjo funkcijo prevzel Marinčič.
Foto: STA


Za zdaj ni jasno, kakšna bo Marinčičeva funkcija v poslovodstvu HSE. Medtem ko je generalni direktor Stojan Nikolić odgovoren tudi za finance, Viktor Vračar pa za tehnične zadeve, bo Marinčič po naših informacijah prevzel vodenje trženja električne energije in obnovljivih virov. Če odštejemo obdobje na Elektru Ljubljana, ko se je v Sloveniji trg z električno energijo šele odpiral, izkušenj na področju trženja nima.

Na Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki ga začasno vodi Igor Kržan, na konkretna vprašanja o Marinčiču niso odgovorili. Poudarili so, da morajo “vsi organi upravljanja družb v državni lasti, tako člani uprave kot člani nadzornih svetov, slediti najvišjim strokovnim standardom, pa tudi integriteti in etiki”. Za pojasnila glede imenovanja ali odpoklica članov uprave so nas napotili na nadzorni svet HSE.

Odidejo in se spet vrnejo

A Marinčičevo imenovanje gre razumeti v duhu širšega kadrovskega trenda. Na nekatere pomembne funkcije v državi ali njenih podjetjih se namreč znova vračajo ljudje, ki jim je trenutno vladajoče stranke, še vedno novinke na domači politično-gospodarski sceni, uspelo prepričati o svoji strokovni in karierni neoporečnosti.

Januarja letos je tako državni sekretar na ministrstvu za finance, odgovoren za SDH in Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), postal Alojz Stana, v prvi Janševi vladi nadzornik HSE v času gradnje projekta Teš 6. Pri tem je po poznejšem lastnem priznanju odkrito gledal stran. Pogodbe za gradnjo Teša 6, tedaj vredne skoraj 800 milijonov evrov, kar je enako desetini prihodkov slovenskega proračuna, po lastnih besedah sploh ni prebral.

Od aprila na istem ministrstvu kot sekretar službuje Božo Emeršič, nekdanji dolgoletni prvi mož Zavarovalnice Grawe, ki jo je moral zapustiti leta 2017. Nekateri nekdanji kadri, povezani z družbo, ki je poslovno sodelovala tudi z mariborsko družino Ivanjko, naj bi imeli pomembno vlogo v kadrovskih mrežah LMŠ. 




Alojz Stana




Posel danes




Gledal je stran pri aferi desetletja, zdaj bi ga Šarčevi imeli za skrbnika državnega premoženja





komentarji:

23



delitve:
155







Dravske elektrarne spet rešile HSE pred izgubo

Krovno podjetje Holding Slovenske elektrarne (HSE) bi lani brez dividend iz Dravskih elektrarn poslovalo z izgubo. Od mariborske družbe je namreč prejelo 30 milijonov evrov prilivov, kar je trikrat več od njegovega celotnega lanskega dobička (9,5 milijona evrov). Celotni prihodki HSE d.o.o. so padli za 139 milijonov evrov – z 1,65 na 1,51 milijona evrov.




Dravske elektrarne Maribor


Foto: DEM


Tudi Termoelektrarna Šoštanj (Teš) je lani poslovala z visoko, kar 58-milijonsko izgubo. Te v tolikšni višini ni predvidela nobena od različic zadnjega, šestega investicijskega načrta za projekt Teš 6. Ravno nasprotno, po različici, ki jo je lani potrjevala vlada, bi morala elektrarna že prihodnje leto poslovati s pozitivno ničlo.



Vir

Prikaži več podobnih člankov
Load More By admin
Load More In Gospodarstvo
Comments are closed.

Check Also

Javni sektor: Počasnejše napredovanje, a mesečne nagrade

Izboljšati enotni plačni sistem v javnem sektorju na način, da bo učinkovitejši in fleksib…