Home Domače novice Izstopi iz stranke, ki je postala Macronovo poslušno orodje

Izstopi iz stranke, ki je postala Macronovo poslušno orodje

7 min read
Komentarji so izklopljeni za Izstopi iz stranke, ki je postala Macronovo poslušno orodje
0
1


V času, ko se vsi sprašujejo, kakšna bo vladavina francoskega predsednika Emmanuela Macrona po pandemiji, in ob vse večji brezposelnosti, je predsednika doletel hud simboličen udarec. Njegova stranka Naprej republika je zdaj, skoraj točno tri leta po njegovi vselitvi v Elizejsko palačo, izgubila absolutno večino v skupščini. Nekateri sedanji in nekdanji poslanci Macronove stranke so namreč v torek ustanovili poslansko skupino z imenom Ekologija, demokracija in solidarnost s sedemnajstimi člani. Postavila je pogoj, da bo podpirala Macronovo vlado le, če bo obzirna do okolja in socialnih težav.

Odslej ima tako poslanska skupina Macronove stranke 288 sedežev, za absolutno večino je potrebnih 289. Njegova vlada bo sicer lahko še naprej računala na podporo sredinske poslanske skupine Modem s 46 poslanci in desnosredinske skupine Agir s 27 in imela tako udobno večino. Vseeno pa je izguba absolutne večine udarec, saj kaže, da je vse več nezadovoljstva v stranki, tudi in predvsem zaradi tega, ker je samo poslušno orodje Macronove vladavine, ne pa prostor za soočanje idej, kar je bil njen prvotni namen.

Odmik od izvornih idej

Nova poslanska skupina naj bi bila vrnitev k izvornim Macronovim idejam in vrednotam, od katerih naj bi se ta oddaljil, ko je postal predsednik. Gre za hud udarec za podobo, ki jo hoče o sebi ustvariti sam. Vsekakor je Macronov predsedniški program iz leta 2017 danes, po treh mesecih pandemije, ki je v Franciji po uradnih podatkih terjala 29.000 življenj, v marsičem postal neuporaben. Najbolj očitno to velja glede zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, ki se bo zdaj znatno povečal.

Nekateri celo menijo, da bi moral Macron zaradi spremembe programa razpisati nove parlamentarne volitve. A s tem bi tvegal, da izgubi podporo v skupščini. Za zdaj sicer njegove ukrepe proti pandemiji podpira 45 odstotkov Francozov. Levo krilo njegove stranke pa meni, da bi moral sestaviti novo vlado brez desno usmerjenega premierja Edouarda Philippa.

Slišati je celo naivne predloge o vladi narodne enotnosti, v kateri bi sodelovale vse parlamentarne stranke. Morda pa bo Macron – po zgledu Nicolasa Sarkozyja ob finančni krizi leta 2008 in Françoisa Hollanda po terorističnih napadih leta 2015 – svojo novo usmeritev poskušal utemeljiti na tako imenovanem kongresu v Versaillesu, kjer bi lahko nagovoril vse poslance in senatorje. Legitimnost bi lahko pridobil tudi z javno razpravo, s katero je lani končal krizo rumenih jopičev.


Le Penova je še nevarna

Vodilni politik nove poslanske skupine, ki je nastala z ločitvijo od Macrona, Aurélien Taché, ki je kot veliko drugih k Macronu prišel iz Socialistične stranke, pa je dal vedeti, da je skupina Ekologija, demokracija in solidarnost nastala tudi zato, ker skrajna desničarka Marine Le Pen, ki bo poskušala pandemijo in njene posledice obrniti sebi v prid, ostaja nevarna: »Če ne bomo dosegli napredka in ne bo hitro rezultatov, potem bi leta 2022 (na predsedniških volitvah) Francozi lahko tvegali in se odločili za najslabšo možnost.« Ravno v teh dneh je znani levičarski, ateistični in evroskeptični filozof Michel Onfray pokazal pripravljenost na sodelovanje s skrajno desnico in z Marine Le Pen. Korak v to smer je naredil tudi vodilni politik francoske suverenistične radikalne levice Djordje Kuzmanovic (rojen v Beogradu leta 1973), ki se je leta 2018 od Jean-Luca Melenchona ločil zaradi njegovega zavračanja migrantov.




Vir

Prikaži več podobnih člankov
Load More By admin
Load More In Domače novice
Comments are closed.

Check Also

Jasno z Andrejem Velkavrhom: Je zeleno res vedno zeleno?

Sloveniji pravimo, da je zelena dežela. Naš turizem naj bi postal »zeleni«. Le kdo si je p…