Home Domače novice (FOTO) Ne, pri tem delu se ti ne sme muditi: Avtomehanik iz Hoč rjastim avtomobilom vrača lesk

(FOTO) Ne, pri tem delu se ti ne sme muditi: Avtomehanik iz Hoč rjastim avtomobilom vrača lesk

10 min read
Komentarji so izklopljeni za (FOTO) Ne, pri tem delu se ti ne sme muditi: Avtomehanik iz Hoč rjastim avtomobilom vrača lesk
0
2


Je eden redkih v Mariboru in okolici, ki si je izbral ta poklic. In udejanil sanje – delati drugačne stvari od drugih in v svoji delavnici obujati v življenje stare avtomobile –, ki jih je sanjal, ko se je izučil za avtomehanika.

Šibka točka – spački

Limbužan, ki se je v koronaletu srečal z abrahamom, “šraufa” že dvanajst let v delavnici v Hočah. Deset let je bil najemnik teh prostorov nekdanjega servisa avtomobilov Daihatsu in Toyota, zdaj je že dve leti tudi lastnik delavnic svojega podjetja Mobil veteran, d.o.o. Na svojem je pričel pred petnajstimi leti v Framu. “Tam sem kurjo farmo spremenil v mehansko delavnico. Obnavljal sem le citroene serije A: spačke, diane, amije in meharije, saj imajo enak sistem podvozja in motorjev, razlike so le v menjalnikih. Ko sem dopolnil 18 let in naredil vozniški izpit, sem kupil spačka. Ko sem se prvič sedel vanj, se nisem več vstal,” Robert pojasni usodno navezanost na ta legendarni francoski avto, dostopen vsem.


Tadej Regent Trije so potrebni, da naredijo, kot se šika: poleg mehanika (z elektriko se Robert ukvarja sam) še klepar in ličar.

“Ko sva s partnerico Romano leta 2003 dobila sina Gašperja, sem ga iz bolnice domov peljal s spačkom. Zdaj imam štiri spačke in tri amije. Enega, ami 6 break, sem pripeljal iz Lyona. Še čaka na restavriranje, kot tudi spaček, letnik 1956, prav gotovo eden najstarejših v Sloveniji. Našel sem ga v zapuščeni garaži v okolici Pohorja, sploh ne vem, kdo ga je tam pustil. Upam, da ne bo težav s homologizacijo.”


Tadej Regent Hoce – prenova starodobnih vozil

Kaj pa ima Robert Prevorčič starega ta čas v delu? BMW 501, letnik 1955, že dobiva končno podobo in lesk. Hkrati pa, odvisno od tega, kako pride do delov, dela Mercedes SL Pagodo, letnik 1968, Opel GT 1900, letnik 1970, Fiat 1400, letnik 1958, in seveda svojega najstarejšega spačka. “Največji problem so deli, ti so različne kakovosti in temu je primerna njihova cena. Izluščiti moram, kateri je glede na ceno najbolj primeren. Največ jih najdem na spletu in sejmih na tujem. Za nemška vozila je najboljši v Mannheimu, za Citroene sejem v Amsterdamu, na sejmih v Franciji pa se najde vse in to ne le za njihove jeklene konjičke. Tu so deli tudi najcenejši.”


Tadej Regent Tudi Fiat 1400, znani fičko, je v delu v njegovi garaži.

Tito je imel dva takšna

Pravi, da je “obudil od mrtvih ” že več kot 30 starih avtomobilov. Na nekatere je posebej ponosen. Najbolj mu je bil pri srcu končan Aston Martin DBS, letnik 1968. Rad se spomni nekaj porschejev iz 60-ih, med njimi štirih kultnih tipov 356, pa Mercedesa Pulmanna, 600. “Teh so od 1964 do 1981 naredili le 2667. To je bil avto za predsednika. Tito je imel dva takšna. Lastnik tega, ki sem ga restavriral, je bil Avstrijec. Vreden je okoli 150 tisoč evrov. Pa tudi nekaj žab, takšnih, v katerih se je prevažal general De Gaul, je šlo skozi moje roke,” našteje nekaj restavriranih “kapitalcev”.

Kdo si omisli starodobnika
“So takšni, ki dajo za to zadnji denar. Pa drugačni, ki so bolj premožni in vidijo v tem pametno naložbo. Kajti starodobniku z leti cena ne pada, ampak če je lepo restavriran in negovan, narašča. Obstajajo pa tudi ljudje, ki v zrelih letih uresničujejo mladostne želje. Mladi so se zaljubili v kakšen avto, ampak takrat nismo imeli možnosti, da bi si ga lahko privoščili. Zato so željo potešili na stara leta,” iz izkušenj o svojih strankah pove Robert Prevorčič.

Restavrator starodobnikov je seveda lahko le avtomehanik, ne seveda mehatronik. “Za to delo moraš imeti za sabo staro šolo in izkušnje s popravilom klasičnih avtov. Pa vsaj trije smo potrebni, da naredimo, kot se šika. Poleg mehanika – z elektriko se ukvarjam sam – še klepar in ličar. Sploh pri stari pločevini je treba imeti včasih jeklene živce, saj je rje, ki je nobeden ne mara, veliko. Klepar mora biti izkušen in potrpežljiv, kakšen del mora izdelati sam.”

Robert doda še, da mu bo žal, če bo v tem korona letu ostal brez sodelovanja na mednarodnem srečanju citroenov, ki so zanj in za Romano stalnica. Je član Citroen kluba Slovenije. “Letos smo spravili pod streho le junijsko slovensko druženje v Kopru, ostala so zaradi virusa covid-19 prestavili. Naša, mariborska sekcija bi morala jesensko srečanje prirediti v Radljah, ampak sem pesimist. Kot kaže, bo odpadlo tudi mednarodno srečanje na Slovaškem v začetku avgusta. Kaj češ, višja sila,” doda za slovo.



Vir

Prikaži več podobnih člankov
Load More By admin
Load More In Domače novice
Comments are closed.

Check Also

Kolesarstvo / Van Aertu pekel toskanskega makadamaBele ceste, prva letošnja dirka svetovne serije, belgijskemu kolesarju, Slovenci niso končali pri vrhu.

Klubski tovariš Primoža Rogliča Wout van Aert je najhitreje prekolesaril bele ceste. FOTO:…