Home Domače novice Zavrnjena oba predloga predsednika Pahorja

Zavrnjena oba predloga predsednika Pahorja

23 min read
Komentarji so izklopljeni za Zavrnjena oba predloga predsednika Pahorja
0
2


Zgodba se ponavlja. Potem ko junija za ustavnega sodnika ni bil izvoljen Andraž Teršek, je enaka usoda včeraj doletela Anžeta Erbežnika. Podporo so mu napovedovale štiri koalicijske stranke SDS, SMC, NSi in DeSUS ter podpornica vlade SNS, ki imajo skupaj 49 poslancev, a je na tajnem glasovanju dobil zgolj 44 glasov (proti je glasovalo 35 poslancev). Za izvolitev sta mu torej zmanjkala dva glasova. Tudi tokrat so pomembno vlogo odigrale neveljavne glasovnice. Čeprav je bilo teh precej manj kot pri glasovanju o Terškovi kandidaturi – tedaj jih je bilo osem, včeraj tri –, bi bil Erbežnik v primeru, če bi bile te veljavne in bi bila na njih obkrožena besedica ZA, izvoljen za ustavnega sodnika. Povsem enak rezultat kot Erbežnik je dosegla Arjana Brezigar Masten, ki se je potegovala za mesto viceguvernerke Banke Slovenije in so ji glasove prav tako napovedale koalicijske stranke in SNS.

»Krivde« ne prizna nihče

Tudi po tokratni zavrnitvi predlogov predsednika države Boruta Pahorja so se po parlamentarnih hodnikih vrstila ugibanja, kdo je kandidatoma odtegnil podporo, vse poslanske skupine, ki so napovedovale glasove, pa so hitele zatrjevati, da besede ni prelomil nihče od njihovih poslancev. Po enem od razmišljanj naj bi umanjkalo nekaj glasov SDS, saj da so se poslanci največje vladne stranke dogovorili, da bodo glasovali po svoji vesti. A se zdi ta teorija kaj malo verjetna in jo je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec že odločno zavrnil. Po njegovih besedah so glasovnice dvignili in za oba kandidata glasovali vsi njihovi poslanci. Ob tem je dodal, da v poslanski skupini SDS z enotnostjo nimajo problemov in da vedno držijo besedo, ki jo dajo v pogovorih pri predsedniku republike. Tam pa so napovedali podporo tako Erbežniku kot Brezigar-Mastenovi.

Da so z izjemo enega poslanca, ki je bolan, za oba kandidata glasovali vsi njihovi poslanci, so včeraj zatrjevali v NSi. »Podprli smo tako Erbežnika kot Brezigar-Mastenovo,« so poudarili tudi v SMC. Franc Jurša pa je spomnil, da so v poslanski skupini DeSUS tako za mesto ustavnega sodnika kot za viceguvernerja izbrali po tri favorite, med katerimi sta bila tudi kandidata, ki ju je nato predlagal Pahor. Od tedaj se po Jurševih besedah nihče od poslancev DeSUS ni premislil. »Našim poslancem zaupam,« je še dodal.


Prvi uspeh KUL?

Na parlamentarnih hodnikih je bilo sicer včeraj največkrat slišati namige, da naj bi podporo kandidatoma odreklo nekaj poslancev DeSUS in SMC; nekateri naši sogovorniki so rezultat že pripisali naporom Koalicije ustavnega loka, da k oblikovanju nove vlade pritegne poslance iz teh dveh strank. V tej smeri je razmišljal tudi prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti. »Ne izključujem, da je rezultat povezan s pogovori, ki potekajo glede oblikovanja Koalicije ustavnega loka,« nam je dejal in zagotovil, da so poslanci SNS oba kandidata podprli.

Razprave o kandidatih je bilo sicer na včerajšnji seji državnega zbora zelo malo. Poslanske skupine SAB, LMŠ in Levice so napovedale, da kandidata za ustavnega sodnika ne bodo podprle. »Anžetu Erbežniku lahko priznamo določena pravna znanja, ne vidimo pa v njem človeka, ki bi doprinesel k večji kvaliteti odločb ustavnega sodišča,« je dejal poslanec Levice Željko Cigler. Vodja poslancev SAB Maša Kociper pa je opozorila, da se je Erbežnik na dosedanje zavrnitve njegovih kandidatur odzval precej agresivno: z diskreditiranjem odločevalcev, izpodbijanjem postopkov in z ustavnimi pritožbami.

Pri predlogu za imenovanje Arjane Brezigar Masten za viceguvernerko BS pa sta razpravljala le Primož Siter iz Levice in Jožef Horvat iz NSi. Prvi je napovedal, da poslanci Levice kandidatke ne bodo podprli, saj ne ponuja niti kritične refleksije preteklih spornih politik Banke Slovenije niti nobenih idej za njihovo spremembo. Jožef Horvat pa je Brezigar-Mastenovo ocenil kot dobro kandidatko, ki ima »poleg znanja in izkušenj iz makro in monetarne ekonomije tudi bogate izkušnje s področja bančništva«.

Predsednik republike Borut Pahor je včeraj že sporočil, da bo za mesti ustavnega sodnika in viceguvernerja objavil nov javni poziv.


DZ potrdil novelo zakona o preprečevanju korupcije

Sicer pa so danes poslanci DZ po več letih političnih in strokovnih razprav o nujnosti sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je podlaga za delovanje KPK, danes sprejeli novelo omenjenega zakona. Zanjo je glasovalo 78 poslancev, proti so bili trije. Po oceni večine poslanskih skupin zakon ureja ključne pomanjkljivosti pri delovanju KPK.

Po besedah pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič je ključna sprememba zakona, da krepi preventivno in nadzorno vlogo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ter jasno razmejuje pristojnosti za pregon kaznivih dejanj korupcije med KPK na eni ter policijo in tožilstvom na drugi strani. Novela tako bolj natančno določa, da KPK izreka načelna mnenja in ugotovitve o konkretnem primeru, sume kaznivih dejanj pa naznanja pristojnim organom. »Ravno nejasnosti pri tem so v preteklosti povzročale veliko težav pri izvajanju zakona in tudi razumevanju vloge komisije,« je dejala ministrica.

Novela ureja pravno podlago za delovanje aplikacije Erar, jasneje ureja postopek in vlogo udeležencev pred komisijo ter razširja nadzor nad premoženjskim stanjem na način, da so za poročanje o svojem premoženjskem stanju zavezani tudi nadzorniki družb v državni lasti.


Poslanci sprejeli novelo zakona o varstvu okolja

DZ je sprejel tudi novelo zakona o varstvu okolja, ki med drugim daje podlago za ureditev ravnanja z odpadno embalažo od prihodnjega leta naprej. Za je glasovalo 51 poslancev, proti nihče. Z novelo želi vlada doseči, da vso odpadno embalažo iz skladišč dejansko odpeljejo družbe za ravnanje z embalažo po predhodno plačani embalažnini za vse odpadke.

Novela določa, da bodo morali proizvajalci za izdelke, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost, zagotavljati in financirati predpisano ravnanje z rabljenimi izdelki in z vsemi odpadki, ki nastanejo iz izdelkov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost. To svojo obveznost bodo lahko izpolnili sami ali skupaj z drugimi proizvajalci, tako da bodo za to pooblastili združenje proizvajalcev izdelkov ali drugo gospodarsko družbo.

Novela bo podlaga za sprejetje uredbe, ki bo razširila obveznost plačila embalažnine na vse, ki dajejo embalažo na trg. Torej je ne bi več plačevali le tisti, ki je dajo na trg dajo več kot 15 ton letno, kot je veljalo doslej. Uredba bi začela veljati s 1. januarjem 2021, odvoz v skladiščih nakopičene embalaže bo do konca letošnjega leta še krila država iz proračuna.

Predvideva tudi spremembe na področju trgovanja z emisijskimi kuponi skladno z evropskimi direktivami, in sicer bo novela predvidoma dala podlago za sprejem predpisa, ki bo podrobneje določili način in pogoje za dodelitev finančnega nadomestila sektorjem ali delom sektorjev, ki so izpostavljeni tveganju premestitve emisij ogljikovega dioksida zaradi posrednih stroškov, ki nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov in se prenesejo na cene električne energije.

Tretji sklop sprememb se nanaša na obratovalni monitoring, in sicer bo lahko po predlogu vlada izjemoma omogočila izvajanje monitoringa tudi subjektom, ki ne bodo pooblaščeni za izvajanje monitoringa, med drugim če bodo uporabljali najboljše razpoložljive tehnologije (BAT). To se nanaša na kontinuirani monitoring, ki da ga subjekti, ki so vpisani v evidenco pooblaščenih izvajalcev, v praksi ne morejo izvajati, ker nimajo ne zmogljivosti ne opreme za to.


DZ podprl zakon o učinkoviti rabi energije

Poslanci so s 77 glasovi za in nobenim proti sprejeli tudi novi zakon o učinkoviti rabi energije. Ta pokriva področje energetske učinkovitosti in učinkovite rabe energije, ki je bilo prej del energetskega zakona, prilagaja pa se tudi novim določilom evropske zakonodaje.

Zakon vsebinsko ureja učinkovito rabo energije in ukrepe, ki jo spodbujajo v vseh sektorjih in deležnikih. Na ravni EU je treba energetsko učinkovitost do leta 2030 povečati za 32,5 odstotka, Slovenija pa si je zadala cilj povečanja za vsaj 35 odstotkov glede na osnovni scenarij iz leta 2007.

Tematika se je iz energetskega zakona umaknila, ker je ta zelo obsežen in zaradi pogostega spreminjanja evropske zakonodaje nepregleden. Zakon določa splošne obveznosti na področju merjenja porabe energije in obračunavanja stroškov za porabljeno energijo ter predpisuje ločeno merjenje zemeljskega plina in merjenje porabe energije za ogrevanje, hlajenje in sanitarno toplo vodo.

Zaradi lažjega prehoda na uporabo električnih vozil se po zakonu zahteva namestitev posebnih polnilnih mest za električna vozila na parkirnih mestih in počivališčih. Kabelske vode za električno polnjenje vozil bodo morale imeti napeljane tudi nove nestanovanjske in stanovanjske stavbe z več kot desetimi parkirnimi mesti in tiste, ki so v postopku večje prenove.

Večina poslanskih skupin je spremembe podprla. Vsem se zdi področje optimizacije porabe energije zelo pomembno. Tako so soglašali s cilji, da se zmanjšanja raba energije v stavbah za 20 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2005 in zagotovi zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v stavbah za vsaj 70 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2005. V SD pa jih je motilo to, da pri sprejemanju zakona ni bil vključen najširši krog zainteresiranih deležnikov.


Zelena luč uvedbi e-vinjet za osebna vozila

DZ je s 74 glasovi za in nobenim proti sprejel tudi novelo zakona o cestninjenju, ki prinaša pravno podlago za uvedbo elektronskih vinjet za osebna vozila, načrtovano z decembrom 2021. Pred sprejemom je bilo največ pomislekov na račun bojazni, da bi v prihodnje morali cestnino plačevati po prevoženih kilometrih, in glede zlorab.

Novi sistem cestninjenja osebnih vozil bo deloval tako, da bodo kamere snemale registrske tablice, Darsovi nadzorni mehanizmi pa bodo bdeli nad tem, kdo je vinjeto plačal in kdo ne. Če jo je, se bodo podatki takoj izbrisali, če ne, bodo izbrisani ob koncu postopka.

Nakup e-vinjete bo mogoč preko aplikacije, spleta ali na bencinskih servisih. Vinjeta bo veljala eno leto od nakupa, in ne tako kot zdaj, ko velja do 31. januarja v letu, ki sledi tistemu, za katerega velja. V uporabi bodo ostale sedanje kategorije vinjet, torej letna, polletna in tedenska za tri različne kategorije vozil nosilnosti do 3,5 tone.

Cena bo po zagotovilih ministrstva za infrastrukturo ostala enaka. Sedaj je za letno vinjeto za osebni avtomobil treba odšteti 110 evrov, za mesečno 30, za tedensko pa 15 evrov. Ob umiku vozila iz prometa bo možno povračilo dela denarja.

Novi sistem e-vinjet, za katerega je Dars že objavil razpis, s katerim išče ponudnika za vzpostavitev in delovanje sistema, bo nadomestil sedanji sistem, ki je v veljavi od leta 2008. Tovorna vozila in avtobusi z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone imajo medtem od aprila 2018 svoj sistem elektronskega cestninjenja DarsGo.

Večina poslanskih skupin je rešitve za uvedbo e-vinjet za osebna vozila podprla. Ob tem so se pojavili pozivi, naj ministrstvo ne odstopa od načrtov, da bo cena vinjete ostala enaka in da bo plačevanje cestnine ostalo enako, torej da bo ostalo vezano na časovno obdobje in da ne bo v prihodnosti prešlo na plačevanje po prevoženih kilometrih, za kar obstajajo prizadevanja Evropske komisije.


DZ brez glasu proti sprejel spremembo zakona o starševskem varstvu

Poslanci državnega zbora so sprejeli tudi spremembo zakona o starševskem varstvu, s katero je DS predlagal, da se staršu s krajšim delovnim časom zaradi skrbi za otroka plača prispevek za socialno varnost do polne delovne obveznosti od sorazmernega dela njegove povprečne mesečne bruto plače, ne več le od sorazmernega dela minimalne plače. Za spremembo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih je glasovalo 72 poslancev, proti pa ni bil noben.

Poslanci Levice so sicer vložili dopolnilo, po katerem bi za osnovo za obračun prispevkov vzeli povprečno mesečno bruto plačo v državi. Tako bi pomagali tistim, ki prejemajo manj od povprečne plače, so menili. Vendar dopolnilo ni bilo sprejeto.

V današnji predstavitvi stališč poslanskih skupin o predlogu spremembe so tako v koaliciji kot v opoziciji menili, da so starši na krajšem delovnem času v primerjavi z ostalimi zaposlenimi v neenakopravnem položaju, saj zaradi krajšega delovnega časa prejemajo nižje plačilo in posledično plačujejo tudi nižje socialne prispevke, zaradi česar bo njihova pokojnina nižja.




Vir

Prikaži več podobnih člankov
Load More By admin
Load More In Domače novice
Comments are closed.

Check Also

Rajska plaža se je spremenila v plažo groze

Do dogodka je prišlo na priljubljeni plaži v bližini mesta Broome, kjer redko prihaja do t…