Home Lifestyle V Sloveniji imamo rdeči hrast vse od leta 1964

V Sloveniji imamo rdeči hrast vse od leta 1964

6 min read
Komentarji so izklopljeni za V Sloveniji imamo rdeči hrast vse od leta 1964
0
4



Aleksander Marinšek Rdeči hrast

Rdeči hrast (Quercus rubra L.) je tujerodna drevesna vrsta, ki izvira iz vzhodnega dela Severne Amerike, v Evropi pa so jo prvič dokumentirali leta 1691 v Švici. V Sloveniji je prvi uradni podatek o pojavljanju znan iz leta 1964. Jeseni se listi obarvajo rdeče do oranžno rjavo – od tod tudi njegovo ime.

Od drugih domorodnih hrastov (pet vrst), ki jih imamo v Sloveniji, se rdeči hrast loči predvsem po listih in skorji. Listi so enostavni, dolgi od 10 do 25 centimetrov, različno plitvo narezani v trnate krpe, ki so tako široke kot zareze med njimi. Skorja na deblu je siva, gladka ter plitvo razpoka in potemni šele pri starejših drevesih. Plod je jajčast želod s plitvo skledico. Glede rastnih razmer ni izbirčen, na splošno je skromnejši od domačih hrastov. Najbolje uspeva na svetlih, dobro odcednih, rahlo kislih rastiščih, predvsem na peščeno-ilovnatih tleh. Dobro prenaša nizke in tudi visoke temperature ter sušo. V Sloveniji in tudi drugod po Evropi je rdeči hrast izredno pogosta parkovna vrsta, najdemo jo tudi v gozdovih, saj so ga v preteklosti pogosto sadili v gozdnih nasadih in je poleg robinije, duglazije in zelenega bora najpogostejša tuja drevesna vrsta v Sloveniji. Odpad rdečega hrasta se hitro razkraja ter s tem bogati in izboljšuje tla.

Dobro prenaša nizke in tudi visoke temperature ter sušo


Aleksander Marinšek Želod rdečega hrasta

Rdeči hrast se širi predvsem s semeni. V gozdovih, kjer so ga sadili, se dobro naravno pomlajuje in je ponekod že uspešno naturaliziran. Status invazivnosti v Sloveniji še ni določen, a zlasti na Koroškem poročajo o njegovem intenzivnem pomlajevanju. V Nemčiji, kjer uspeva veliko rdečega hrasta, so mnenja o njegovi invazivnosti različna. Kot invazivno drevesno vrsto, ki (potencialno) negativno vpliva na naravne hrastove gozdove, ga obravnavajo na Češkem, Poljskem in v Litvi. Širjenje rdečega hrasta lahko preprečimo s sečnjo in obročkanjem starejših dreves, s ponavljajočimi se spomladanskimi in poletnimi panjevskimi sečnjami ter puljenjem eno- do dveletnih mladic. Ustrezen gojitveni ukrep je tudi sadnja bukve ali drugih domorodnih drevesnih vrst, ki prerasejo in zasenčijo pomladek rdečega hrasta.


Aleksander Marinšek Listi in skorja rdečega hrasta

Plod – želod dozori šele v drugem letu. Les rdečega hrasta je elastičen in srednje trd. Kakovost lesa je slabša kot pri domačih vrstah, a prirašča hitreje kot domači hrasti. Kot les za kurjavo je zelo dober, primeren je tudi za pridobivanje oglja. V gozdovih v Sloveniji ga ne sadimo več, bolj pogosto ga kot okrasno drevo sadimo v mestih.



Vir

  • Cenjeno drevo zaradi okrasne vloge

    Ameriški javor ali negundovec (Acer negundo) ni naša domorodna drevesna vrsta. Iz Severne …
Prikaži več podobnih člankov
Load More By admin
Load More In Lifestyle
Comments are closed.

Check Also

Rajska plaža se je spremenila v plažo groze

Do dogodka je prišlo na priljubljeni plaži v bližini mesta Broome, kjer redko prihaja do t…