Home Domače novice Kaj si lahko Evropska unija obeta od morebitnega novega ameriškega demokratskega predsednika: Evropa bi z Bidnom lažje shajala

Kaj si lahko Evropska unija obeta od morebitnega novega ameriškega demokratskega predsednika: Evropa bi z Bidnom lažje shajala

9 min read
Komentarji so izklopljeni za Kaj si lahko Evropska unija obeta od morebitnega novega ameriškega demokratskega predsednika: Evropa bi z Bidnom lažje shajala
0
1


»Ne šalim se, prva stvar, ki jo bom moral narediti, če bom izvoljen, je, da bom telefoniral voditeljem (članic Nata) in jim sporočil, da se je Amerika vrnila in da lahko računajo na nas.« To, da si je takšno nalogo zastavil po javnomnenjskih raziskavah vodeči kandidat za Belo hišo, demokrat Joe Biden, veliko pove o stanju čezatlantskih odnosov pod predsedovanjem Donalda Trumpa, ki je s svojo politiko »Najprej Amerika« porušil številna mednarodna zavezništva in državo popeljal iz multilateralizma.

»Trump je opisal Evropsko unijo kot sovražnico ZDA pri vprašanjih trgovine. Dejal je, da je EU nastala zato, da bi izkoristila naivnost ZDA. Bil je prvi predsednik, ki je nasprotoval evropskemu povezovanju in aktivno podpiral tiste politične sile v Evropi, ki nasprotujejo integraciji. Podpiral je brexit brez dogovora, ko to ni bila uradna politika Združenega kraljestva. Viktorja Orbana je povabil v Belo hišo in podpiral populistične vlade v Evropi. Prišlo je do postopnega poslabšanja odnosov med ZDA in EU vse do te mere, da v zadnjih mesecih med njimi ni bilo skoraj nobene aktivnosti. Evropski voditelji zdaj čakajo in upajo, da bodo ZDA dobile novega predsednika,« težavne odnose med Washingtonom in staro celino v zadnjih štirih letih ocenjuje dr. Mark Dawson, profesor evropskega prava na berlinski fakulteti Hertie.

Veliko točk razhajanj

Ameriški predsednik odnosov s staro celino ni napel samo na ravni EU in Nata, kjer je odkrito zagrozil z umikom ameriškega varnostnega dežnika Evropi, če evropske države ne bodo več prispevale za obrambne proračune. Na različnih bregovih so se znašle tudi pri zaščiti podnebja (Trump je izstopil iz pariškega podnebnega sporazuma), reformiranju Svetovne trgovinske organizacije (ameriška blokada prizivnega sodišča se je še povečala) in pri iranskem jedrskem vprašanju (ZDA so izstopile iz sporazuma s Teheranom).

Med pomembnejšimi vprašanji, ki so obremenila odnose, so bila tudi trgovinska. Uvedba ameriških carin na aluminij in jeklo zaradi razlogov nacionalne varnosti je predstavljala startni strel v globalno trgovinsko vojno, ki se je pozneje s Kitajsko samo stopnjevala. »Da bi bila EU lahko varnostna grožnja za ZDA, je močno žaljivo za zaveznike in prijatelje,« se spominja Cecilia Malmström, nekdanja evropska komisarka za trgovino, ki poučuje na stockholmski ekonomski fakulteti.


Vprašanje trgovine bo velik izziv

Kaj bi se torej v ameriško-evropskem odnosu spremenilo, če zmaga Biden? Zagotovo bi Evropa spet dobila sogovornika pri podnebnih vprašanjih, saj Biden napoveduje takojšnjo vrnitev k pariškemu podnebnemu dogovoru. Tudi odnosi z Iranom bi utegnili biti lažji, saj Biden še zagovarja pod Barackom Obamo sklenjeni dogovor o iranskem jedrskem vprašanju, če se bo Teheran držal svojih zavez iz sporazuma. Evropskim državam bi bilo tudi lažje, ker bi dobile sogovornika, ki bi govoril z razumnim besediščem in bil bolj naklonjen multilateralizmu.

Precej večje vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo z vprašanji mednarodne trgovine. Premik tukaj bo težji. Kot opozarja Dawson, so se tu v zadnjih letih zbližala stališča republikancev in demokratov. »Biden govori o načrtu Kupujmo ameriško, a se ne ve natančno, kaj bo to pomenilo. Kaže, da bo zasledoval precej bolj aktivistično industrijsko politiko in bo bolj naklonjen državnim pomočem ter subvencijam kot prejšnje demokratske administracije. To ne zveni kot dober začetek, ki bi bil naklonjen merilom Svetovne trgovinske organizacije,« pravi Dawson.


Osredotočen na domače zadeve

»Evropa in trgovinska vprašanja zagotovo niso med desetimi prednostnimi nalogami Bidna, če zmaga. Osredotočil se bo na domače zadeve, na soočanje s koronakrizo in na gospodarstvo, tako kot vse vlade,« meni Malmströmova. Hkrati pa upa, da bo Biden v čezatlantske odnose vnesel vsaj nov ton. »K povrnitvi zaupanja z EU bi prispevalo, če bi vsaj opustil carine na aluminij in jeklo, ki jih je pred dnevi imenoval brezglave.« Na tak korak nakazujejo izjave njegovega svetovalca Tonyja Blinkna, ki je dejal, da bi bilo treba končati »umetno trgovinsko vojno« z EU. Nekdanja evropska komisarka ocenjuje, da bi bilo dobro, če bi ZDA in EU stopile skupaj in poskušale najti napredek pri reformi WTO ter deblokadi prizivnega sodišča organizacije, katerega delo je z neizvolitvijo sodnikov blokiral prav Trump.

A kaj bo v resnici storil Biden, če bo izvoljen, še ni jasno. Kot namreč opozarja Dawson, v predvolilni kampanji ni pojasnil, ali bo imenoval nadomestnega ameriškega člana prizivnega sodišča WTO in ali bo z Evropo poskušal skleniti nov prostotrgovinski sporazum. Zagotovo pa bo pod Bidnom trgovinsko premirje med ZDA in EU vsaj nekoliko trdnejše, kot je bilo pod Trumpom.




Vir

Prikaži več podobnih člankov
Load More By admin
Load More In Domače novice
Comments are closed.

Check Also

Honda Rebel 1100 – kruzer, ki presega pričakovanja – Novice

Za začetek nekaj kratkih dejstev. Prvič, novi Rebel je navkljub osnovni relativno enostavn…