Home Domače novice Zelen božič, belo silvestrovo

Zelen božič, belo silvestrovo

10 min read
Komentarji so izklopljeni za Zelen božič, belo silvestrovo
0
1


Za nami je v nižinah zelen božič, bolje pa s snegom kaže silvestrovemu. Začetek zadnjega letošnjega tedna je namreč prinesel vremenski preobrat z veliko raznolikostjo padavin. Močno sneženje je na severozahodu še dodatno obogatilo snežno odejo, saj je ponekod zapadlo več kot pol metra snega. Po nižinah se je mešal z dežjem.


GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Tik pred koncem leta smo se v večini države razveselili snega. FOTO: Andrew_mayovskyy/Getty Images

Ob morju se je krepil jugo, zelo vetrovno je bilo v višje ležečih krajih jugozahodne Slovenije, povišana pa je bila tudi gladina morja. Belina narave vsaj delno ustvarja prijetnejše praznično vzdušje. Upajmo pa, da pregovor za leto 2021 ne drži. »Tepežni dan oblačen (28. 12.), ob letu bodeš kruha lačen.«
 

Zgodnje prebujanje rastlin

Ob koncu leta običajno naredimo bilance, tudi vremenske. Poglejmo, kakšne so bile vremenske značilnosti vegetacijske sezone v Sloveniji v času nemirnega, pandemičnega leta 2020. Narava se je prebudila zgodaj, januarja je skoraj po vsej Sloveniji zacvetela leska, v primerjavi s povprečjem ponekod tudi več kot 30 dni prezgodaj. Tudi prve cvetove malega zvončka smo lahko opazili od 10 do 20 dni bolj zgodaj kot v povprečju. Vzrok je bil nadpovprečno topel januar, bil je za 2,1 stopinje Celzija toplejši od povprečja, zelo skromen je bil s padavinami, v državnem povprečju je padlo le 27 odstotkov dolgoletnih padavin.


SUHADOLNIK JOžE V prvi tretjini marca so na Primorskem začele cveteti zgodnje breskve. FOTO: Jože Suhadolnik

Obilo pa je bilo sonca, 165 odstotkov več kot običajno. Tudi februar je bil izjemno topel, Slovenija je bila za 4,5 stopinje Celzija toplejša kot običajno, bil je drugi najtoplejši februar v dolgoletnem nizu meritev. Padavin je bilo le nekaj nad 60 odstotki dolgoletnega povprečja 1981–2010, mesec je minil tudi z nadpovprečnim številom sončnih ur, še posebno na severovzhodu, kjer jih je bilo več za kar dve petini. Tudi fenološka predpomlad je pohitela, iva je zacvetela tri tedne prej kot običajno.
 

Spomladanska suša

Ob nadpovprečnih temperaturah v prvih mesecih 2020. in nezadostnih padavinah smo, ob sicer pregovorno sušnem marcu, že lahko sledili pojavu sušnih razmer. Sprva na severovzhodu države, nato so se krepile še vso zgodnjo in polno pomlad. Tudi marec 2020 je bil v povprečju za stopinjo toplejši od povprečja obdobja 1981–2010.

Julij je bil v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–2010 za 0,4 stopinje toplejši, v pretežnem delu Slovenije tudi nadpovprečno namočen.

Že v zadnji tretjini februarja in v prvih dneh marca so, vsaj tri tedne prezgodaj, zacvetele marelice na Primorskem. Kmalu zatem tudi na toplejših legah v celinskem delu Slovenije. V prvi tretjini marca so na Primorskem začele cveteti tudi zgodnje breskve. Prvo škodo na zgodnjih marelicah zaradi pozebe je na Vipavskem povzročila ohladitev 16. marca.
 

Po suhi pomladi spremenljivo poletje

Toplo vreme se je nadaljevalo tudi aprila, ki je bil za 1,9 stopinje toplejši od povprečja v obdobju 1981–2010. Padavine so bile skromne, v dolgoletnem nizu je bilo le aprila 2007 manj padavin. April 2020 je bil najbolj sončen od leta 1961. Za sadno drevje po vsej državi je bil usoden niz ohladitev med 30. marcem in 3. aprilom. Na Primorskem so pozeble marelice, ki so bile že v fazi mladih oplojenih plodičev, ter breskve v polnem cvetenju.

Po nadpovprečni toploti prvih mesecev pa je bila majska temperatura povsod v mejah običajne spremenljivosti. Sušne razmere, ki so še v začetku junija skoraj po vsej državi kazale skrb vzbujajočo sliko, so čez mesec ob pogostih padavinah izgubljale moč. Košnja je bila zaradi dežja večji del meseca težko izvedljiva. Prenizke temperature in pogoste padavine so ovirale tudi zorenje ječmena in pšenice. Julij pa je bil v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–2010 za 0,4 stopinje toplejši, v pretežnem delu Slovenije tudi nadpovprečno namočen.

Za sadno drevje po vsej državi je bil usoden niz ohladitev med 30. marcem in 3. aprilom.

Zaznamovala ga je žetev pšenice, ki jo je pogosto oviralo spremenljivo in deževno vreme, kar je lahko na območjih z močnejšimi padavinami prispevalo tudi k slabši kakovosti pridelka. Zaradi spremenljivega vremena je bilo težko načrtovati tudi odkos trave za hitro sušenje. Razmere so se izboljšale šele v zadnji dekadi julija. Tudi avgust se je uvrstil med nadpovprečno tople mesece, na državni ravni je bil za 1,8 stopinje toplejši. V številnih krajih po Sloveniji so se ob prehodih vremenskih front razbesnela neurja s točo in močnimi nalivi.
 

Septembrski nalivi in prvi sneg v gorah

Vegetacijsko obdobje se je končalo s še enim nadpovprečno toplim mesecem. September je bil za 1,3 stopinje toplejši kot v povprečju obdobja 1981–2010, padlo je več padavin kot normalno (117 odstotkov). Ponekod so bili izstopajoči nalivi. Ob ohladitvi v noči na 26. september je v gorah snežilo, kar je ob koncu septembra na nadmorski višini okoli 1500 m redek pojav. 



Vir

Prikaži več podobnih člankov
Load More By admin
Load More In Domače novice
Comments are closed.

Check Also

Še naprej bo mrzlo #video

Danes bo pretežno jasno, le sprva na zahodu še zmerno oblačno. Na Primorskem bo pihala šib…