Home Gospodarstvo ESČP: Tožba proti Hrvaški zaradi terjatev LB ni dopustna

ESČP: Tožba proti Hrvaški zaradi terjatev LB ni dopustna

14 min read
Komentarji so izklopljeni za ESČP: Tožba proti Hrvaški zaradi terjatev LB ni dopustna
0
0

Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je razsodil, da sodišče ni pristojno za meddržavno tožbo Slovenije proti Hrvaški zaradi terjatev Ljubljanske banke (LB) do hrvaških podjetij, saj konvencija vladam ne dovoljuje uporabe mehanizma meddržavne tožbe. Odločitev je dokončna.

Veliki senat je odločitev sprejel z večino, so s sodišča sporočili na Twitterju. Sodniki so svojo odločitev utemeljili s tem, da 34. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin določa, da lahko pravna oseba vloži tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), če je nevladna organizacija v okviru pomena tega člena. Pomen tega je zagotoviti, da država v istem primeru ne more nastopati hkrati kot tožeča in tožena stranka, piše STA.









Novice




Nekdanjega tesnega Milanovićevega sodelavca obsodili na zaporno kazen








Veliki senat: Sodišče ni pristojno za konkretni primer

33. člen, ki govori o meddržavni tožbi, pa ne omogoča, da bi država kot tožnica branila pravice pravne osebe, ki ni nevladna organizacija in ki torej po 34. členu ne bi bila upravičena do vložitve individualne tožbe, je zapisal veliki senat v sodbi. Ker LB ni nevladna organizacija, kot to določa 34. člen, ni mogla vložiti individualne tožbe. Vlada tako po 33. členu nima pravice, da bi od sodišča zahtevala presojo meddržavne tožbe o domnevnih kršitvah konvencije tej pravni osebi. Sodišče zato ni pristojno za primer, je sklenil veliki senat.

Slovenija je meddržavno tožbo proti Hrvaški vložila 15. septembra 2016, ker po njenem prepričanju hrvaška sodišča sistematično onemogočajo LB, da bi prišla do terjatev, ki jih ima do hrvaških podjetij, s tem pa so banko prikrajšala za njeno premoženje. Tožba temelji na 48 postopkih pred hrvaškimi sodišči. Terjatve izhajajo iz obdobja nekdanje skupne države, ko je bila LB ena največjih bank v Jugoslaviji in velik posojilodajalec hrvaškim podjetjem. Zahtevek Slovenije za pravično odškodnino znaša 429,5 milijona evrov, kolikor po oceni revizorjev znaša višina terjatev na dan vložitve tožbe, poroča STA.




Slovenija je Hrvaško tožila zaradi kršitev pravic LB do poštenega sojenja, učinkovitega pravnega sredstva, prepovedi diskriminacije ter varstva premoženja v 48 sodnih postopkih pred hrvaškimi sodišči.


Slovenija je Hrvaško tožila zaradi kršitev pravic LB do poštenega sojenja, učinkovitega pravnega sredstva, prepovedi diskriminacije ter varstva premoženja v 48 sodnih postopkih pred hrvaškimi sodišči.
Foto: Tina Deu

Slovenija je Hrvaško tožila zaradi kršitev pravic LB do poštenega sojenja, učinkovitega pravnega sredstva, prepovedi diskriminacije ter varstva premoženja v 48 sodnih postopkih pred hrvaškimi sodišči v zvezi s terjatvami LB do hrvaških podjetij. V tožbi je naša država dokazovala, da so hrvaške sodne in izvršilne oblasti s svojim sistematičnim in arbitrarnim ravnanjem nezakonito prikrajšale LB za njeno premoženje in s tem v več pogledih kršile evropski pravni red, ki izvira iz evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zavezuje tudi Hrvaško.




Nemčija




Novice




V Nemčiji italijanski scenarij: zdravniki morajo izbirati, koga bodo zdravili










Prva meddržavna tožba med državami članicami EU na ESČP

Slovenija se je znašla v nepravičnem položaju, saj je morala na eni strani izplačati varčevalce LB na Hrvaškem in BiH v skladu s sodbo ESČP v primeru Ališić iz leta 2014, na drugi strani pa je Hrvaška v zadnjih 25 letih storila vse, da prepreči poplačilo terjatev LB do hrvaških podjetij. Senat ESČP je 19. decembra 2018 primer odstopil velikemu senatu, ki ga sestavlja 17 sodnikov. Pri ESČP so takrat pojasnili, da se to zgodi samo izjemoma, ko zadeva načenja pomembno vprašanje v zvezi z razlago konvencije ali njenih protokolov ali pa bi rešitev vprašanja lahko privedla do protislovja s predhodno izrečeno sodbo sodišča.

Ustna obravnava o dopustnosti tožbe je pred velikim senatom potekala 12. junija lani. Na tej obravnavi je Hrvaška zavračala slovenska stališča, ker da pri primeru LB ne gre za navadno tožbo komercialne banke, ampak dejansko za gospodarske interese držav. LB je po mnenju uradnega Zagreba entiteta, ki deluje zgolj v interesu države in je vladna organizacija, ki zato v skladu z določili evropske konvencije o človekovih pravicah, pravili in sodno prakso sodišča nima pravice vlagati tožb. To je sodišče po mnenju Hrvaške potrdilo tudi leta 2015, ko je zavrnilo individualno tožbo LB za izterjavo terjatev.

Slovenija je na drugi strani navajala, da gre za arbitrarno delovanje hrvaških vladnih in sodnih oblasti, da bi zaščitile hrvaška podjetja pred izterjavo dolgov do točno te banke. Takratna visoka predstavnica Slovenije za nasledstvo Ana Polak Petrič je izpostavila, da imajo po evropski konvenciji o človekovih pravicah vsi posamezniki in pravne osebe zajamčene pravice. “Če bi sodišče slovensko tožbo zavrnilo, bi to pomenilo, da pravne osebe, ki so v državni lasti, teh pravic ne uživajo ter da sodišče v Strasbourgu ne more zagotavljati varstva njihovih pravic,” je poudarila Polak Petričeva.

Meddržavnih sodb na ESČP je malo, kar pomeni tudi malo sodne prakse. To je bila prva meddržavna tožbo med državami članicami EU na ESČP in prva meddržavna tožba za pravice kake pravne osebe na tem sodišču. Za tožbo se je Slovenija odločila po številnih poskusih po razpadu skupne države, da bi se uredilo vprašanje terjatev LB do hrvaških podjetij, ko med drugim tako sporazum o nasledstvu kot tudi dogovor z Mokric nista pripeljala do rešitve tega vprašanja kot tudi ne vprašanja starih deviznih vlog. Polovica hrvaških podjetij, ki jih je tožila LB, je šla medtem že v stečaj, piše STA.

Zagreb: ESČP sprejel vse hrvaške argumente

Po današnji razsodbi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), da ni pristojno za meddržavno tožbo Slovenije proti Hrvaški zaradi terjatev Ljubljanske banke (LB) do hrvaških podjetij, so v Zagrebu poudarili, da je sodišče sprejelo vse hrvaške argumente.



Vir

Prikaži več podobnih člankov
Load More By admin
Load More In Gospodarstvo
Comments are closed.

Check Also

Ste videli, kako je Petra Kerčmar med poročili planila v smeh? (VIDEO)

Petra Kerčmar in Jani Muhič sta priljubljena voditelja, ki je sta že večkrat poskrbela za …