Home Domače novice Računsko sodišče: Pri 13 pogodbah za nakup zaščitne opreme je morda prišlo do kaznivih dejanj, največ težav pri pridobivanju dokumentacije gospodarskega ministrstva

Računsko sodišče: Pri 13 pogodbah za nakup zaščitne opreme je morda prišlo do kaznivih dejanj, največ težav pri pridobivanju dokumentacije gospodarskega ministrstva

19 min read
Komentarji so izklopljeni za Računsko sodišče: Pri 13 pogodbah za nakup zaščitne opreme je morda prišlo do kaznivih dejanj, največ težav pri pridobivanju dokumentacije gospodarskega ministrstva
0
0


Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je v zvezi z danes izdanim osnutkom, ki je dolg 250 strani, popoldne podal izjavo za medije. Revidiranci so sicer vlada, ministrstva za obrambo, za gospodarstvo in zdravje ter zavod za blagovne rezerve. Računsko sodišče se je sicer za revizijo odločilo maja, tudi po nekaterih razkritjih domnevnih nepravilnosti pri naročanju opreme, potrebne v spomladanskem valu epidemije. Tedaj je sicer Vesel poudaril, da računsko sodišče dogajanje spremlja, ker ima pomembne učinke na javne finance in strukturo proračuna. Tako je med drugim napovedal, da bo revizija pokazala tudi, kako je država pripravljena na krizno javno naročanje.

»Sedaj se lahko vsi revidiranci do tega osnutka dejansko opredelijo, torej da demistificiramo vsa dogajanja, ki so povezana s pripravo tega revizijskega poročila, torej vsa dogajanja, ki so se nekako nagnetla okoli poročila,« je uvodoma komentiral Vesel. »Pregledali smo ogromno število dokumentov, blizu 100 samo za zaščitno opremo, nekaj manj za ventilatorje za umetno predihavanje. Opredelili smo se praktično do vseh sklenjenih pogodb, do vseh sklenjenih aneksov, preverili tudi marsikaj drugega. V revizijskem poročilu smo opredelili vlogo vseh revidiranih oseb, posameznikov in tudi nekaterih drugih deležnikov, ki so za obvladovanje takšne situacije pomembni.« Predsednik računskega sodišča je dejal, da je zelo zadovoljen, da je poročilo nastalo v času, ko se država spopada s hudo zdravstveno krizo.

Vesel bi osebno sicer želel, da bi bil osnutek nared še prej, hkrati pa je poudaril pomembnost poročila, saj je po njegovem mnenju v času epidemije ključnega pomena, da država v času kritičnih razmer spoštuje postopke javnega naročanja. »Eden izmed namenov računskega sodišča je, da revidirancem posredujemo priporočila in tudi popravljalne ukrepe, kako še bolje organizirati sistem, v kolikor bi seveda menili, da sistem, ki smo ga imeli, ni bil najbolj učinkovit.« Pojasnil je, da revizijskega poročila, ko je ta še v fazi osnutka, po Zakonu o računskem sodišču ne sme in tudi ne namerava komentirati. Je pa dodal, da gre na teh 250 straneh za zelo objektiven zapis vsega tega, kar se je dogajalo.

Vesel: Pri 13 pogodbah za nakup zaščitne opreme bi bili lahko zaznani sumi kaznivega dejanja, posredovali smo jih policiji

Vesel je nato pri vprašanju, kako je nastal osnutek, opozoril na težave pri pridobivanju dokumentacije: »Pregledali smo vso razpoložljivo dokumentacijo, imeli smo kar nekaj težav pri pridobivanju te dokumentacije, predvsem z ministrstva za gospodarstvo. Ostala dokumentacija je nekako prihajala, tudi pojasnila, ki smo jih vključili. Sedaj se bodo lahko revidiranci do vseh navedb, torej ne zgolj nekih pavšalnih trditev, opredelili,« je bil povsem jasen. V naslednjih osmih do najkasneje 30 dneh bo računsko sodišče organiziralo razčiščevalne sestanke, na katere bodo povabljene vse odgovorne osebe, pri čemer bodo imeli vsi pravico povedati vse o vsakem stavku, vsaki besedi in vsaki številki, je poudaril Vesel.

Temu po njegovih besedah sledi izdaja predloga revizijskega poročila, ki je v skladu z izkušnjami lahko v kakšnem detajlu drugačen od osnutka, so pa spremembe odvisne tudi od tega, ali bodo v tem času pridobljeni dokumenti, ki se doslej niso našli. Predsednik računskega sodišča se je dotaknil tudi morebitnih težav pri zagotavljanju kakovosti osnutka poročila zaradi zamenjave pristojnega namestnika Jorga Kristijana Petroviča. »Naprosil sem vse vrhovne državne revizorje, da so prebrali osnutek revizijskega poročila in si ustvarili o tem mnenje. Vsi so zagotovili ustrezno kakovost, kar se na računskem sodišču doslej še ni zgodilo,« je o tem dejal predsednik računskega sodišča, ki meni, da je osnutek revizijskega poročila zelo konkreten in profesionalen oziroma takšen kot mora biti.

Na novinarsko vprašanje o potencialni zaznavi kaznivih dejanj je Vesel odgovoril, da računsko sodišče tesno sodeluje s policijo, v začetni fazi izdaje revizije pa je sodelovalo tudi z Nacionalnim preiskovalnim uradom. »Lahko rečem samo to, da smo z današnjim dnem policiji poslali dokument, v katerem smo 13 izvedenih pogodb označili kot takšne, pri katerih okoliščine nakazujejo, da bi bili lahko zaznani sumi storitve kaznivih dejanj. Vse skupaj smo zelo konkretizirali,« je razkril predsednik računskega sodišča. Za katere primere gre, zaenkrat ni mogel komentirati, je pa pripomnil, da so bili ti primeri med drugim že izpostavljeni v medijih.


Vesel podrobneje pojasnil menjavo namestnika

Vesel je sicer novinarjem zatem podrobneje komentiral tudi, zakaj je pooblastilo za pregled in podpis osnutka z neodzivnega namestnika Petroviča prenesel na drugo namestnico Mojco Planinšek. »Predsednik računskega sodišča določi, kdo je pristojni namestnik v kateri izmed revizij. Naloga namestnika je v čim bolj realnem in kratkem času po pripravi osnutka prebrati revizijsko poročilo, jo komentirati in podati morebitno soglasi oziroma nesoglasje,« je dejal in poudaril, da se kaj takšnega na računskem sodišču ni zgodilo prvič. »Pristojni namestnik je v začetni fazi potreboval kar veliko časa, da je podal svoje pripombe. Dobil je pomemben del revizijske dokumentacije oziroma osnutka že v začetku novembra, drugi, najbolj pomemben del, kjer so konkretna razkritja, pa nato 1. decembra. Reakcije ni bilo oziroma tiste pripombe, ki so bile dane, jih je revizijski oddelek obravnaval in v zelo veliki meri upošteval. Zadevo je prebrala tudi pravna služba, skratka, po moji oceni je bilo revizijsko poročilo praktično pripravljeno za izdajo soglasja.«

»Ko sem zahteval odgovor na to, kakšen je približen časovni okvir, mi je bilo sporočeno, da je to odvisno od njihove dobre volje in presoje, na kar pa seveda kot predsednik računskega sodišča ne morem pristati. Kasneje ni bilo nobene komunikacije, kar v praksi pomeni, da je bilo težko oziroma nemogoče dvigniti telefon in da se namestnik kljub mojemu pozivu ni udeležil sestankov, ki sem jih sklical tako za konkretno zadevo kot tudi druge. Zato sem se odločil za zamenjavo namestnika, enostavno zaradi tega, da je lahko delo normalno potekalo naprej. To sem dolžan revizorjem, nenazadnje smo to dolžni javnosti. Računsko sodišče se ne more postaviti v pozicijo, ko je talec nekoga, ki bo sam po lastni presoji povedal, kdaj bo izdano revizijsko poročilo.« Kot je ob tem dejal, je njegova naloga, da zagotovi učinkovitost Računskega sodišča. Špekulacije, da naj bi hitel zaradi političnih pritiskov in aktualne politične situacije, zanika.



Vloga Zdravka Počivalška

Po nekaterih informacijah bi lahko bil osnutek obremenjujoč za gospodarskega ministra in prvaka SMC Zdravka Počivalška, kar bi po mnenju nekaterih lahko vplivalo na zaupanje stranke v svojega predsednika, s tem pa na morebitno odločitev posameznih poslancev o podpori alternativni vladi. Tudi Počivalšek je izjavil, da »Veselova medijska angažiranost glede te teme vzbuja dvom«. Počivalšek sicer zavrača očitke glede težav pri izročanju dokumentacije. Kot je navedel v eni od izjav za javnost, so prejeli 210 vprašanj in so potrebovali nekaj tednov za celovit in natančen odgovor. Želi si, da namesto medijskih pritiskov preiskovalni organi pridejo na dan z dokumenti in argumenti. Ko bodo prejeli osnutek poročila računskega sodišča, se bodo po ministrovih zagotovilih nanj vsebinsko odzvali.

»Želim si, da se zgodba nabave medicinske opreme dokončno razišče in zaključi, še posebej glede moje vloge v njej. Rad bi dokončno zavrnil medijsko predstavljene očitke in hočem nazaj moje dobro ime. Zato z vsemi organi tvorno sodelujem in se bom argumentirano in dokumentirano odzval tudi na osnutek poročila računskega sodišča, ki smo ga pričakovali in ki po hitrem pregledu ne vsebuje nič takega, kar sicer širijo nekateri mediji,« se je medtem na današnjo izjavo odzval gospodarski minister Počivalšek.

»Politične zgodbice povezane s konstruktivno nezaupnico in napovedano instrumentalizacijo preiskave za rušenje vlade pa so nesprejemljive. Verjamem, da bodo vsi organi, ki preiskujejo to zadevo, ravnali korektno in da na njih ne bo vplival politični pritisk trenutnega momenta. Je pa zelo nenavadno, da je predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel na novinarski konferenci sploh predstavil osnutek poročila, saj gre za vmesen in tajen dokument, na katerega se bomo revidiranci šele odzvali. Dejstvo, da se to dogaja v obdobju rušenja vlade in le nekaj ur pred sejo sveta naše stranke, meče zelo čudno luč na celoten postopek,« ocenjuje. In ponovno zatrjuje: »V težkih časih smo z ekipo trdo in pošteno delali, da smo zdravstvenemu sistemu zagotovili nujno opremo. Na naše delo sem ponosen in zavračam vse obtožbe, ki jih širijo mediji in opozicija.«


Interpelacija in preiskave suma kršitev integritete uradne osebe

Počivalšek se je moral sicer zaradi očitanih nepravilnosti letos zagovarjati tudi na interpelaciji v DZ, ki jo je uspešno prestal. Kriminalisti, ki so se prav tako lotili pregleda nabav, pa so pri njem izvedli hišne preiskave. Nabave je pod drobnogled vzela tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je po izvedenem tematskem nadzoru nabav zaščitne opreme uvedla 21 preiskav suma kršitve integritete uradne osebe. Preiskave je uvedla zoper Počivalška, nekdanjega državnega sekretarja Aleša Cantaruttija, uslužbenko ministrstva Andrejo Potočnik, nekdanjega in aktualnega vodjo zavoda za blagovne rezerve Antona Zakrajška in Tomija Rumpfa ter uslužbence zavoda Ivana Galeta, Alojzija Černeta in Marka Naraločnika, so sporočili iz KPK.

Sume kršitev je KPK zaznala v osmih poslih, v katerih so bili izbrani ponudniki Public Digital Infrastructure, Hmezad – TMT, Gorenje gospodinjski aparati, Geneplanet diagnostika, Cross Continental, Dobnik Trade, Tehno-Mag in Medicop. Kot so poudarili v KPK, bo šele preiskava pokazala, ali bodo zaznani sumi kršitev tudi potrjeni ali ovrženi.




Vir

Prikaži več podobnih člankov
Load More By admin
Load More In Domače novice
Comments are closed.

Check Also

Slovenija v stiski s cepivi: bi nas lahko rešila Krka in Lek?

V času, ko ne vemo, kdaj bo v Sloveniji dovolj cepiv za vse, ki bi se radi cepili, se nam …