Home Domače novice Zorčič: Kultura in umetnost ne smeta postati postranska škoda epidemije

Zorčič: Kultura in umetnost ne smeta postati postranska škoda epidemije

13 min read
Komentarji so izklopljeni za Zorčič: Kultura in umetnost ne smeta postati postranska škoda epidemije
0
1

“Kultura in umetnost nista in ne smeta biti obravnavani kot privilegij, predvsem pa nikakor ne smeta postati postranska škoda epidemije,” je v poslanici ob današnjem kulturnem prazniku opozoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič.




Dimitrij Rupel




Siol Plus




Dimitrij Rupel: Prešeren in Simoniti





komentarji:

83



delitve:
10







Slovenci smo eden redkih narodov sveta, ki je kulturi posvetil praznični dan, zato že vse od leta 1945, 8. februarja, praznujemo slovenski kulturni praznik  Prešernov dan. Zavedamo se namreč, da prav kulturi, v njenem najširšem pomenu, dolgujemo narodov obstoj, preživetje in razvoj. In da smo, tudi zahvaljujoč kulturi, uresničili idejo lastne države. Večkrat pozabljamo na samoniklost in trdoživost našega naroda, ki se je stoletja ohranil na tem prostoru. Slovenski jezik, naša tradicija in kultura so veziva, iz katerih je stkana naša identiteta. Pred skoraj 30 leti smo z neomajno voljo in pogumom uresničili stoletne sanje o lastni državi. Te sanje so soustvarjali naši razumniki in kulturniki, iz njihove vizije, vtkane v enotno voljo ljudstva, se je rodila nacija, je uvodoma zapisano v poslanici predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča (SMC).

Vsak od nas ima možnost, da podpre kulturne ustvarjalce

Kot je poudaril Zorčič, se ob letošnjem Prešernovem prazniku, kultura oglaša predvsem iz digitalnega prostora, in njenim sporočilom lahko državljani pozorno prisluhnejo iz intimnosti svojih domov. “Še vedno nas napaja z  energijo, lepoto in modrostjo. Še vedno odseva našo resničnost, trka na našo vest in včasih boleče in kritično poziva k spoštovanju, vključevanju, pravičnosti. Kulturniki in umetniki so vizionarji, ki nam rišejo boljšo različico sveta in nas samih, nas usmerjajo in osmišljajo naša življenja,” je pojasnil Zorčič.




Zorčič je ob tem izrazil prepričanje, da bomo svojo moč in prepoznavnost znali izkoristiti tudi kot predsedujoča država Svetu Evropske unije.


Zorčič je ob tem izrazil prepričanje, da bomo svojo moč in prepoznavnost znali izkoristiti tudi kot predsedujoča država Svetu Evropske unije.
Foto: Ana Kovač

Kot dodaja, ne smemo pozabiti, da kultura in umetnost nista in ne smeta biti obravnavani kot privilegij, predvsem pa nikakor ne smeta postati postranska škoda epidemije. “Vsak od nas ima možnost in priložnost, da podpre kulturne ustvarjalce bodisi z nakupom knjige, gledališke ali koncertne vstopnice bodisi z obiskom galerij, muzejev, gradov. Upamo, da bodo razmere kmalu dopuščale nemoteno delovanje kulturne produkcije ter uživanje najrazličnejših kulturnih dobrin,” je izrazil upanje predsednik državnega zbora.

Zorčič meni, da je kultura javno dobro in da so kulturniki njeni skrbniki tako doma kot v zamejstvu. “Še več: kulturna produkcija ima visoko dodano vrednost in privlači najbolj ustvarjalne posameznice in posameznike. Globalizacija in z njo povezana digitalizacija ponujata številne možnosti širjenja prepoznavnosti naše kulture in jezika onkraj meja Slovenije,” je izpostavil.




Vasko Simoniti




Novice




Vložena interpelacija ministra Simonitija










Zahvalil se je vsem kulturnim delavcem in delavkam

Zorčič je ob tem izrazil prepričanje, da bomo svojo moč in prepoznavnost znali izkoristiti tudi kot predsedujoča država Svetu Evropske unije v drugi polovici letošnjega leta in med drugim pozornost evropske javnosti usmerili tudi na edinstveno polje slovenske kulturne ustvarjalnosti in umetnosti.

Za konec se je Zorčič zahvalil in čestital vsem kulturnim delavkam in delavcem, ki kljubujejo času in razmeram ter s svojim ustvarjanjem dokazujejo, da smo edinstveni in mnogo večji, kot si sami priznavamo.




Predsednik državnega zbora se je v poslanici ob kulturnem prazniku zahvalil vsem kulturnim delavkam in delavcem.


Predsednik državnega zbora se je v poslanici ob kulturnem prazniku zahvalil vsem kulturnim delavkam in delavcem.
Foto: Ana Kovač

“Čestitke in zahvala tudi vsem nagrajencem Prešernovega sklada in še posebej obema prejemnikoma Prešernove nagrade za življenjsko delo, Marku Mušiču, ki je pomembno sooblikoval jugoslovansko in od 80. let naprej slovensko arhitekturo, ter Feriju Lainščku, ki besedo ljubezni in spoštovanja do drugačnosti širi tudi s prevodi v številne tuje jezike.

“Ob kulturnem prazniku nam vsem želim s kulturo obogaten dan in z vami delim Prešernov up, da bi: “Med nami potolažil razprtije in spet zedinil rod Slovenšne cele”. In da bi si znali kot narod jasno odgovoriti: “Kam?”,” je za konec dejal Zorčič.




kolaž, intepelacija, ministri




Novice




V samo dveh tednih vložili že tretjo interpelacijo










Praznovanje letos na daljavo

Slovenski kulturni praznik bo zaradi trenutnih razmer v veliki meri obeležen v digitalnem okolju. Kulturne ustanove so kljub temu pripravile različne programe, predsednik republike Borut Pahor pa bo ob tej priložnosti nagovoril iz svoje palače, kamor je povabil tudi letošnje Prešernove nagrajence.

Tradicionalni recital Prešernove poezije, ki ga pred njegovim spomenikom na Prešernovem trgu v Ljubljani pripravlja Združenje dramskih umetnikov Slovenije, bo potekal le v neposrednem radijskem prenosu. Več deset dramskih igralk in igralcev, članov združenja, bo pesnikove verze interpretiralo v živo iz studiev Radia Slovenija. Prenos bo na 3. programu nacionalnega radia  programu Ars, poezija pa bo prek ozvočenja odmevala tudi v mestnih središčih prestolnice, Kopra, Celja in Maribora.

Gledališča bodo predvajala različne predstave, v kranjskem, ki nosi ime po Francetu Prešernu, bodo prikazali tudi pogovor z letošnjimi nagrajenci. Različne programe v digitalni različici so pripravili tudi muzeji, galerije in knjižnice po državi. Veliko galerij in muzejev vabi ob upoštevanju ukrepov na razstave v živo.

Tudi vsakoletna državna proslava na predvečer praznika je letošnje Prešernove nagrajence počastila le v televizijskem posnetku na nacionalni televiziji. Prešernovi nagradi sta prejela pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, nagrade Prešernovega sklada pa Brane Senegačnik za pesniško zbirko Pogovori z nikomer, violinistka Lana Trotovšek in gledališki režiser Tomi Janežič za dosežke v zadnjih treh letih, Matjaž Ivanišin za režijo in scenarij igranega celovečernega filma Oroslan, slikar Aleksander Červek za razstavo 1 + 1 = 11 v Galeriji mesta Ptuj ter arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc za projekta Materinski dom v Ljubljani in Poslovna stavba Term Čatež. (STA)



Vir

Prikaži več podobnih člankov
Load More By admin
Load More In Domače novice
Comments are closed.

Check Also

Prisrčna zgodba o čarobnosti glasbe

Na vsakem koncertu se nekaj naučimo. Tako otroci kot odrasli. Zato so tudi Openska glasben…