Home Domače novice Od Kranja bi se odcepili predvsem zaradi možnosti odločanja o denarju

Od Kranja bi se odcepili predvsem zaradi možnosti odločanja o denarju

9 min read
Komentarji so izklopljeni za Od Kranja bi se odcepili predvsem zaradi možnosti odločanja o denarju
0
3


Denar, povezan z zagotavljanjem kakovosti bivanja v lokalnem okolju, je eden glavnih razlogov za to, da v nekaterih krajevnih skupnostih razmišljajo o odcepitvi od matične Mestne občine (MO) Kranj. »Sredstva, ki nam pripadajo, bi bila učinkovito uporabljena za razvoj podeželskega okolja. Nova občina bi vsako leto dobila v proračun najmanj sedem milijonov evrov. Evropska sredstva za enakomeren lokalni razvoj bomo porabili za svoje projekte. MO Kranj bo z odcepitvijo sedmih KS izgubila del proračuna, ki so ga zdaj imeli v lasti od nas, vendar se bo tako še lažje usmerila v razvoj urbane politike mesta,« pravi kranjska mestna svetnica Barbara Gunčar, predsednica Stranke za enakomeren lokalni razvoj in podjetnost (SLRP), okoli katere se oblikuje pobuda o odcepitvi. Kot smo že poročali, naj bi o odcepitvi od matične občine razmišljale krajevne skupnosti Goriče, Golnik, Trstenik, Tenetiše, Kokrica, Predoslje in Britof, ki imajo skupno približno 10.200 prebivalcev, poudarja Gunčarjeva.


Župan Rakovec: Ne skrbimo samo za center

V kabinetu župana MO Kranj Matjaža Rakovca poudarjajo, da krajevne skupnosti, ki sodijo na podeželje, nikakor niso deležne manj pozornosti in denarja občine, kot trdijo pobudniki odcepitve. »Za delovanje krajevnih skupnosti, kamor sodi osnovna dejavnost, organizacija prireditev, najemnine prostorov, sejnine in vzdrževanje prostorov krajevnih skupnosti, športnih igrišč, zelenih površin, otroških igrišč, je v letošnjem rebalansu namenjenih skoraj 370.000 evrov ali skoraj 19.000 evrov več kot v sprejetem proračunu za letošnje leto. Pri posameznih projektih so zagotovljena tudi investicijska sredstva,« pojasnjujejo.

»Četudi je posamezna investicija lokacijsko izvedena v eni krajevni skupnosti, govorimo praviloma o vplivu na celotno MO Kranj,« opozarjajo v kabinetu župana. »Nov vrtec v Bitnjah je investicijski projekt za 1,5 milijona evrov, ki spada v KS Bitnje, pa vendar bodo po potrebi in razpoložljivih mestih lahko v njem dobili prostor tudi otroci iz drugih krajevnih skupnosti. Gradnja nove glasbene šole je investicijski projekt, ki sicer leži v KS Center, a je v dobrobit vseh krajevnih skupnosti. Nova telovadnica na OŠ Staneta Žagarja je namenjena občanom Huj, Centra, Planine, Čirč in Hrastja. Energetske sanacije bodo potekale na javnih objektih praktično v vseh krajevnih skupnostih, od Golnika pa do Mavčič. Celotno investicijsko vzdrževanje cest je namenjeno novim gradnjam cest in pločnikom po krajevnih skupnostih. Vse redno vzdrževanje cest je namenjeno popravilom in preplastitvam cestišč po posameznih krajevnih skupnostih,« naštevajo na občini.

A to so le drobtinice, ki niso rešitev večine trenutnih dejanskih potreb v krajevnih skupnostih, meni Gunčarjeva. Z njo se strinjajo tudi predsedniki omenjenih krajevnih skupnosti, ki potrebe po naložbah v svojem okolju stresajo iz rokava: urejanje cest, novi vrtci ali vsaj dodatni oddelki, šole, urejanje športne infrastrukture… »To dokazuje, da se politika do podeželskih krajevnih skupnosti ni spremenila. Ostajajo obljube o spremembah, dejanskih sprememb in rezultatov pa ni že desetletja. Z novonastalo občino bi veliko hitreje prišli do korenitih sprememb in razvoja. Priložnosti imamo v turizmu, kmetijstvu, tehnologiji in razvoju namestitev za starajočo populacijo,« za Dnevnik pojasnjuje Gunčarjeva.


Premetavanje številk

Pobudniki odcepitve pravijo, da bodo pred kakršnim koli nadaljnjim korakom preverili, kaj o tem menijo krajani. Še pred tem pa je župan Rakovec v zapisu med občinskimi novicami glasila Kranjske novice postregel z nekaj svojimi izračuni. Opozoril je, da so bile navedene krajevne skupnosti deležne dobrobiti dobrih 15 milijonov evrov vrednega komunalnega projekta Gorki 2, za katerega je občina najela tako posojilo kot prejela kohezijska sredstva. »Če pride do ustanovitve nove občine, bo najmanj kredit in vložek MO Kranj v višini 8,5 milijona evrov že prvo leto bremenil proračun Občine Kokrica,« je zapisal in dodal, da ostaja odprto tudi vprašanje posojila in kohezijskih sredstev. Po njegovem bi posledično nova občina pristala na tretjem mestu najbolj zadolženih na prebivalca (po njegovih izračunih 1148 evrov).

Da gre za zavajanje občanov, so prepričani pobudniki odcepitve, ki imajo drugačne izračune. Od MO Kranj bi namreč zahtevali denar, ki ga krajevne skupnosti niso bile deležne, a jim po njihovem pripada vse od leta 1997, ko so se od Kranja že odcepile nekatere občine. »Zahtevali bi polovico zneska za povprečnino, kar znaša 70 milijonov evrov, polovico pa bi matični občini prepustili za delovanje administracije. Torej bi nam MO Kranj morala vrniti 5900 evrov na prebivalca, kredit pa ostane občini,« pravi Gunčarjeva. Ob tem opozarja, da gre pri nasledstvih ob razdruževanju občin za zapletena vprašanja, ki se rešujejo več let.




Vir

Prikaži več podobnih člankov
Load More By admin
Load More In Domače novice
Comments are closed.

Check Also

NIJZ: V Sloveniji porabili več kot 174.000 odmerkov cepiva

V Sloveniji je bilo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) doslej pora…