Home Domače novice Klopa odstranimo s pinceto – Slovenske novice

Klopa odstranimo s pinceto – Slovenske novice

9 min read
Komentarji so izklopljeni za Klopa odstranimo s pinceto – Slovenske novice
0
3



V Sloveniji je klopni meningoencefalitis endemična bolezen: smo namreč prav v vrhu glede pojavnosti te bolezni v Evropi, vsako leto pri nas zboli okoli 250 ljudi. Med devetimi zdravstvenimi regijami je obolevnost največja na Gorenjskem in Koroškem, v ljubljanski zdravstveni regiji pa je letna obolevnost v zadnjem desetletju višja od slovenskega povprečja. »Okolje, v katerem živimo, je tudi življenjsko okolje klopov, prenašalcev nalezljivih bolezni, pri nas predvsem lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa,« pojasnjuje Katerina Bubnič Sotošek, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ljubljana Moste-Polje. »Klopi živijo pri tleh v gozdnati podrasti in grmičevju, v travi, na travnikih ob rekah in močvirjih. Pogosto so ob gozdnih stezah, na zaraščenih, neobdelanih površinah, najdemo jih tudi v mestnih parkih in celo na domačem vrtu. Klopi so dejavni od spomladi, ko se temperatura prsti dvigne na 5−7 °C, pa vse do novembra.«

Klopni meningoencefalitis povzroča virus, ki se na človeka največkrat prenese z ugrizom okuženega klopa, redkeje z uživanjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov okuženih živali. »Klopni meningoencefalitis je ena najhujših okužb osrednjega živčnega sistema, ki lahko poteka brez bolezenskih znakov. Pri tistih, pri katerih se razvije bolezen, se po inkubacijski dobi 7−14 dni pojavijo bolezenski znaki. Obolenje poteka v dveh fazah. Prvi, ki je podobna gripi, sledi premor. V drugi fazi pride do vnetja možganskih ovojnic in/ali možganskega tkiva. Bolezen zdravimo simptomatsko, saj zdravila ni. Smrten izid bolezni je redek, a več kot tretjini bolnikov pušča trajne posledice, kot so glavobol, utrujenost, motnje spomina in koncentracije, težave z govorom, depresija, ohromitev udov, tresenje prstov in jezika. Govorimo o postencefalitičnem sindromu, ki močno vpliva na kakovost življenja,« nadaljuje sogovornica in pristavlja, da so prvi znaki po ugrizu klopa, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč, visoka vročina, močan glavobol, otrdel vrat, bolečine v vratu, vrtoglavica in slabost ter bruhanje, po naravno preboleli okužbi pa se razvije trajna zaščita pred ponovno simptomatsko okužbo.

Okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi, je smiselno preprečevati: z dolgimi in svetlimi oblačili, ko se zadržujemo v naravi, repelenti, pregledom celega telesa po vrnitvi domov, prhanjem in umivanjem las. Prisesane klope čim prej odstranimo s pinceto. Mesto ugriza umijemo z vodo in milom, razkužimo z alkoholom ter predel še nekaj tednov opazujemo, zaradi morebitnega pojava rdečine v obliki kolobarja, kar kaže na borelijsko okužbo. Pozorni moramo biti tudi na splošno stanje in počutje ter morebiten pojav simptomov klopnega meningoencefalitisa, pred katerim pa se lahko sicer najzanesljiveje zaščitimo s cepljenjem, še svetuje sogovornica: »Cepljenje proti KME priporočamo vsem osebam, ki živijo ali se gibljejo na endemskih območjih. Optimalno je, da se cepljenje nezaščitenih oseb začne v hladnejšem obdobju leta, torej v jesenskih in zimskih mesecih, ko klopi niso aktivni. Poživitveni odmerek lahko pacient prejme tudi v poletnem času. V trenutni epidemiološki situaciji, ko se cepimo tudi proti covidu-19, naj bi med obema cepljenjema preteklo vsaj tri tedne.« 

Lymska borelioza
»V nekaterih predelih Slovenije je z borelijo okužena tudi do polovica vseh klopov, bakterijo pa lahko prenašajo tudi uši, mušice, obadi in komarji. Okužba pri nekaterih poteka popolnoma brez simptomov, pri drugih pa s hudimi spremembami različnih organskih sistemov. Najznačilnejši znak se pojavi nekaj dni do nekaj tednov po okužbi, kožna sprememba. Začne se kot rdečina, ki se postopno veča, širi navzven in končno dobi obliko prstana. Lahko jo spremljata srbečica ali pekoč občutek na koži, bolnik pa ima lahko tudi splošne težave (utrujenost, glavobol, slabo počutje). Traja od nekaj dni do več mesecev in običajno izgine samodejno. V nekaterih primerih ima okužena oseba po telesu več kožnih eritemov, kar zahteva obravnavo pri specialistu infektologu. Druga oblika zgodnje lokalizirane okužbe je tudi limfocitom – modrikasto rdečkasta do nekaj centimetrov velika zatrdlina. Pri otrocih se največkrat pojavi na ušesni mečici, pri odraslih pa v predelu prsne bradavice. Če bolezni v začetni fazi ne zdravimo z antibiotikom, borelije iz kože vstopijo v kri in se s krvnim obtokom razsejejo po celotnem organizmu. Kažejo se znaki prizadetosti živčevja, sklepov, srca, oči, kože. Cepiva še ni,« pojasnjuje Katerina Bubnič Sotošek, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ljubljana Moste-Polje.



Vir

Prikaži več podobnih člankov
Load More By admin
Load More In Domače novice
Comments are closed.

Check Also

Slovenci so imeli na žrebu dvotretjinsko srečo

V prvi boben za žreb med šest nosilcev skupin so bili poleg neposredno uvrščenih na …