Home Gospodarstvo Slovenci v epidemiji popolnoma spremenili vrednote v službi

Slovenci v epidemiji popolnoma spremenili vrednote v službi

10 min read
Komentarji so izklopljeni za Slovenci v epidemiji popolnoma spremenili vrednote v službi
0
5

Epidemija bolezni covid-19 je korenito spremenila temeljne vrednote in preference na delovnih mestih Slovencev. Največ jim pomeni dober odnos s sodelavci, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter dober odnos z nadrejenimi. Višina plače ne sodi med njihove prioritete, pomembnejša jim je finančna stabilnost delodajalca.

Po raziskavi Global Talent Survey 2020 o mobilnosti in preferencah iskalcev zaposlitvenih priložnosti, ki sta jo v Sloveniji izvedla zaposlitveni portal MojeDelo.com in družba Boston Consulting Group, so Slovenci v letu 2020 na prvo mesto vrednot postavili dober odnos s sodelavci, ki se v prejšnji raziskavi, opravljeni leta 2018, ni pojavil na lestvici desetih najpogosteje izpostavljenih vrednot.

Ravno tako med prvimi desetimi prioritetami ni bilo vrednote usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja. Se je pa ta vrednota v letu epidemije povzpela na drugo mesto. Sledita ji dober odnos z nadrejenimi ter učenje in razvijanje veščin. Slednje sicer Slovencem ostaja pomembnejše kot tudi udeležencem raziskave na globalni ravni, kjer opažajo, da pomembnost pridobivanja tovrstnih veščin upada.

V raziskavi Global Talent Survey 2020 o mobilnosti in preferencah iskalcev zaposlitvenih priložnosti je sodelovalo 209 tisoč ljudi iz 190 držav. Med njimi je prek zaposlitvenega portala MojeDelo.com sodelovalo 1.617 Slovencev, starih med 17 in 65 let, prevladovale so ženske in višje izobraženi.

Višina plače in količina plačanega dopusta šele na osmem mestu

V primerjavi z odgovori na globalni ravni sta Slovencem manj pomembni vrednoti varnost delovnega mesta in občutek, da so na delovnem mestu cenjeni.

Manj pomembni sta jim tudi finančna kompenzacija oziroma višina plače in količina plačanega dopusta (osmo mesto), ki sta globalno gledano na četrtem mestu. Slovenci za razliko od globalnega povprečja finančno stabilnost delodajalca postavljajo pred lastno finančno kompenzacijo.

Pri Slovencih se ugled in družbeni vpliv delodajalcev ter privlačnost panoge ne pojavljajo več med desetimi najbolj zaželenimi vrednotami. Prav tako se jim ne zdi več tako pomembno, da jim delovne naloge predstavljajo izziv in da njihova služba raznolika ter da imamo dovolj plačanega dopusta, ugotavlja raziskava.






Večina si želi kombinacije dela na daljavo in na lokaciji podjetja

Raziskava je med drugim pokazala tudi, da na globalni ravni po koncu pandemije kar 89 odstotkov udeležencev pričakuje možnost kombiniranja fleksibilnega in stalnega delovnika, pri Slovencih je ta odstotek nižji, in sicer 72-odstoten. Takšen delovnik zagovarjajo predvsem zaposleni na delovnih mestih s področja digitalizacije in avtomatizacije, kadrovanja, administracije in tajništva ter informacijskih tehnologij.

Prav tako se je kombinacija dela na daljavo in na lokaciji podjetja izkazala kot najbolj zaželen način dela pri 72 odstotkih Slovencev, toda le 27 odstotkov jih je tako delalo med epidemijo. Med njimi je bilo največ zaposlenih v dejavnostih, kot so proizvodnja, zdravstvo in socialna oskrba, kjer je nujna prisotnost na lokaciji, še ugotavljata raziskava.




delo od doma stres





Posel danes




The Guardian: delo od doma je neuspešen eksperiment










Ukrepi poslabšali počutje zaposlenih

Pandemija bolezni covid-19 je imela velik vpliv na delovno okolje v vseh dejavnostih in na delovnih mestih na globalni ravni. Močno se sta se povečala uporaba digitalnih orodij in prilagodljivost opravljanja dela, saj so številni lahko kombinirali delo na daljavo in delo na lokaciji podjetja.

Sodelujoči v raziskavi so kot največjo negativno spremembo izpostavili poslabšanje počutja. Slovenci so na splošno zaznali večje poslabšanje počutja na delovnih mestih kot na globalni ravni. Največje poslabšanje počutja je bilo pri nas med zaposlenimi v pravu, socialni oskrbi in storitvenem sektorju. Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa se je tako v Sloveniji kot tudi v svetu zmanjšalo sodelovanje v ekipah, porušilo se je ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, poslabšala se je kakovost in spremenil se je način vodenja.

Zagotavljanje pristnih odnosov in ravnovesja med službenim in zasebnim življenjem

Tako delavci kot menedžerji so v času koronakrize in z ukrepi, povezanimi z njo, videli, da je lahko delo dobro opravljeno tudi z bolj prilagodljivimi modeli. Od organizacij je sedaj odvisno, kako bodo sprejele naučeno in prilagodile dolgotrajne rešitve, ki bodo v skladu s pričakovanji po koncu pandemije. Delodajalci bodo morali hkrati zagotoviti, da bodo lahko zaposleni tudi ob spremenjenih načinih dela vzdrževali pristne odnose in ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, še sklenejo avtorji raziskave.



Vir

Prikaži več podobnih člankov
Load More By admin
Load More In Gospodarstvo
Comments are closed.

Check Also

Doma pavzira, Srbi ga nagrajujejo

Damiano Roi veliko časa preživi v Srbiji Mariborski glasbenik je v Nišu prejel kar tri nag…